Ustvarjanje likovnih del, ki so postala sestavni del priznanj šole.

Šola z novo celostno podobo

Na OŠ Železniki se lahko pohvalijo z novo celostno podobo, ki je nastala kot rezultat sodelovanja v Comeniusovem projektu za Spodbudno učno okolje.

Osnovna šola Železniki je v triletnem Comeniusovem projektu Za spodbudno učno okolje sodelovala s petimi partnerskimi šolami iz Avstrije, Latvije, s Slovaškega in Škotskega. V letošnjem, zadnjem letu sodelovanja so na OŠ Železniki izoblikovali novo celostno podobo šole, ki temelji na izbranih šolskih barvah: rdeči, oranžni, rumeni in svetlo modri.

Osmošolci Jan Gortnar, Jernej Primožič in Nejc Bevk ter učenci 5. a so ustvarili likovna dela, ki so postala sestavni del novih pohval in priznanj šole. Iz šolskih barv so učenci oblikovali zastave, najboljša je delo Petre Benedik. Nad vhodom v šolo so namestili novo tablo, na tla pa preprogo. Pohvalijo se lahko s šolsko himno; najbolj domiselno besedilo so oblikovale Tajda Koblar, Katja Trampuš in Irena Tavčar. Pripravili so tudi projektni dan o zdravem načinu življenja, pri čemer so poseben poudarek namenili prehrani. Ob tem so izbrali recepte, ki bodo objavljeni v knjigi receptov mednarodne zdrave prehrane. Učenci iz Železnikov so kot predjed predlagali sirova nabodala in multi-mešano solato, za glavno zdravo tradicionalno jed kokošjo obaro, sirove štruklje z drobtinicami in kompot iz suhih jabolk, za glavno jed za vroče poletne dni pa kraljevo solato. Za zdravo slovensko sladico so prispevali recepta za proseno kašo s suhimi slivami in jabolčni zavitek, za prigrizek pa so predlagali kroglice iz suhega sadja in sadna nabodala.

Kot je pojasnila koordinatorica Tadeja Šuštar, je bil triletni projekt usmerjen v ustvarjalno razvijanje učenega okolja na vseh ravneh šole: »Nismo izboljševali le prostorov in opreme, temveč tudi odnose med udeleženci vzgoje in izobraževanja - učenci, učitelji in starši. Projekt je imel tri glavne cilje, in sicer dvigniti okoljevarstveno in zdravstveno zavest učencev, izboljšati šolsko učno okolje s poudarkom na zdravju, varnosti in estetiki ter spodbujati kulturno izmenjavo.« Poleg oblikovanja celostne podobe šole so v treh letih ustvarili čudovit mozaik iz rečnih kamnov ob vhodu v šolo, jedilnico so preuredili v kulturni center, postavili varovalno ograjo okrog šolskega vrta, uredili učilnico na prostem in začeli z ločenim zbiranjem odpadkov v učilnicah.

Šuštarjeva ugotavlja, da so koristi projekta za učence in učitelje številne. »Vsi imamo več znanja o učnem okolju, bolj se zavedamo njegovih učinkov in pomembnosti,« je dejala in dodala, da nameravajo v mednarodnih projektih sodelovati tudi v prihodnjih letih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 21. september 2007 / 07:00

Festival kulture v Cerkljah

V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika bodo v naslednjih devetih dneh zanimive kulturne prireditve.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...