V kulturni prestolnici Evrope

Učenci osmih in devetih razredov Osnovne šole Prežihovega Voranca Jesenice, ki obiskujejo izbirni predmet nemščina, so se odpravili na Dunaj.

Kako so se imeli in kaj vse so doživeli, sta zapisali Jasmina Lika in Ema Henič. »V petek, 9. maja, smo se učenci 8. in 9. razredov (bilo nas je kar 41), ki obiskujemo izbirni predmet nemščina, odpravili na Dunaj. Izpred šole smo krenili ob zgodnji 4. uri zjutraj in se veselo, čeprav malo zaspano, odpravili proti cilju. Na pot nismo šli brezglavo kot ovce, saj smo si že pred odhodom po internetu ogledali znamenitosti, ki naj bi nam jih razkril prečudoviti Dunaj. Naša prva postaja je bil znameniti dvorec Schönbrunn, grad s 1400 sobami, in v eni izmed njih je mali Mozart igral Mariji Tereziji. Ob pogledu na veličastne pozlačene lestence in stenske ornamente smo kar osupnili. Za dvorcem pa je še prekrasen park. Nato smo pot nadaljevali proti Praterju, ki mu lahko rečemo kar Gardaland v malem, to je mestni zabaviščni park. Največja posebnost zabavišča je Riesenrad (Velekolo), ki se dviga proti nebu. Tam smo si z višine ogledali celoten Dunaj. Pogled na zeleno mesto je bil čudovit. Zanimiva je cesarska grobnica (Kaisergruft), kjer so pokopani vsi najpomembnejši predstavniki Habsburžanov. V razkošnih bronastih sarkofagih počivajo Marija Terezija, Franc Jožef I. s soprogo Elizabeto in zadnja avstrijska cesarica. Ustavili smo se tudi v hiši metuljev (Schmetterling Haus), kjer metuljčki kar prosto letajo. Zatem smo se malce potepali po prečudovitem mestu, sapo pa nam je vzela katedrala sv. Štefana (Stefansdom), zanimiva cerkev, ki je razpoznavni znak Starega mesta. Obisk Dunaja pa ne bi bil popoln, če se ne bi posladkali z znamenito saher torto (Sachertorte), tisti najbolj lačni pa z dunajskim zrezkom. Naslednji postanek je bil v mestnem parku, kjer smo videli pozlačen kip Johanna Straussa, ki je napisal med drugim tudi valček Na lepi modri Donavi. Polni vtisov smo odšli na avtobus ter se poslovili od Dunaja. Poveva vam, da je Dunaj vreden ogleda, da pa smo imeli to priložnost, je še posebej zaslužna naša učiteljica nemščine Tatjana Otovič. Z nami so bili še Božena Križnar, Cirila Kuraš in Hubert Henökl.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 20. julij 2015 / 12:17

Valentin Vrbnik iz kranjske kiparske delavnice

Med gorenjskimi kiparji bo ostal v trajnem spominu kranjski kipar Valentin Vrbnik, seveda zaradi svojih oltarjev, ki še vedno stojijo po gorenjskih in tudi drugih cerkvah. Rodil se je okoli leta 17...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 1. oktober 2017 / 18:46

Oddajnik kot drugi dom

Oddajnik na Krvavcu letos obeležuje šestdesetletnico. Okoli najvišje ležečega in največjega oddajnega centra pri nas so se v teh letih spletle številne prijetne, a tudi presunljive zgodbe.

Slovenija / nedelja, 1. oktober 2017 / 18:44

Gasilska doplačilna poštna znamka

Kranj – Prihodnji teden, ko bo Teden požarne varnosti (od 2. do 7. oktobra), bo na vsako poštno pošiljko v notranjem in mednarodnem prometu treba prilepiti tudi gasilsko doplačilno poštno znamko v...

Zanimivosti / nedelja, 1. oktober 2017 / 18:43

Večer s pisateljico

Društvo upokojencev Žabnica je na literarnem večeru gostilo pisateljico Majdo Mencinger, sicer upokojeno pedagoško delavko

Zanimivosti / nedelja, 1. oktober 2017 / 16:42

Kranj nekoč in danes

Ob Koroški cesti je potekala severno od gimnazije strnjena zazidava vse do Bežkove hiše. Stavbe so bile enonadstropne. V pritličjih so bile trgovine in poslovni prostori, v nadstropjih pa...

GG Plus / nedelja, 1. oktober 2017 / 16:39

Novinarji med ljudmi

Gorenjski glas, tako ga imenujem, čeprav se je v 70-letni zgodovini imenoval tudi drugače, je v slovenskem časnikarstvu v marsičem nekaj posebnega. Še posebej v povezavi vseh njegovih delov z ljudm...