Iz starih časov: Starši, brumni in nemarni

Zadnjič smo videli, kakšno je moralo biti vedenje učencev, ki so obiskovali protestantsko stanovsko šolo v Ljubljani. Zdaj pa poglejmo, kakšni bi morali biti po Trubarju starši.

O tem piše v enem od svojih katekizmov (Catehismus z dvejma izlagama, 1575). V poglavju Od starišev, kai inu kakove so nih prave Bogu dopadeče službe beremo, kar sledi. »Ty stariši v tim Svetim pismu ne bodo le samuč oča inu mati, temuč tudi pridigary, gosposčina, očimi, mačohe, gerohi, šulmoištri, gospodary, gospodine, moistri, antverhary, kmetiči inu vsi, kir te mlade otroke, posle, hlapce, dekle, mlaiše inu delovce pod sebo per suim kruhu imaio inu derže, bodo stariši imenovani. Zakai oni imaio v nih hyši inu čez nih družino to nervegšo, pridnišo inu potrebnišo truio oblast, de so pridigary, gosposčina inu so oča inu mati vse suie družine. Obtu vsi stariši, aku prou veruio, Boga, suie otroke inu družino lubio inu hote v nih stanu služiti Bogu. Taku imaio nerpoprei od mladiu to suio družino naprei beroč, pravioč inu vprašaioč, ta celi katekizim vučiti inu navučiti, de ga izvuna umeio, prou zastopio, po nim veruio inu se po nim pruti Bogu inu ludem derže. Raven tiga, de nee sebo h tim pravim pridigom vodio, žnimi v cerqvi inu doma molio, en pošten leben tei sui družini k animu navuku inu exemplu pelaio inu vselei pred sui mlaiši inu družino od Buga, od nega opravila, od božyga serda inu štraifinge čez te hude, inu milosti čez te verne govore. De ty hišni otroci, mlaiši, possli inu družina skuzi taku perpovedane, govoriene inu pravlene Gospudi Boga ž nega stanum, volo inu misselio prou spoznaio inu navuče, koku Gospud Bug de hude neverne, nepokurne ie vselei ostru na tim sveitu štraifal inu te brumne /pobožne/ myril inu iz težkih nadlug čudnu pomagal.«

V naslednjem poglavju Od nemarnih negudnih starišeu, kir suie mlaiše tiga katekizma ne vuče pa okara slabe starše. »Zakai dosti starišev, očetov, gospodariev, inu moistrou ie na sveitu, kir več za svine inu živinu skerbe koker za otroke. Ne rodio, de bi se nerpoprei to pravo vero inu božyga strahu navučili, nee h tim pravim pridigom ne vodio, doma inu v šuli se ništer od Buga ne vuče. Inu per tim ty eni en gard nepošten leben pelaio, ništer ne delaio, v cerqou ne hodio inu ne molio, temuč veden pyančuio, šentuio /preklinjajo/ inu nesramnu govore pred otruki. Tu istu nih mlaiši inu družina tudi deio. Oli takim starišem, kir te mlade ludi v ti veri inu na poštenim lebnu zaderže, zmotio inu zblazneio, pravi sam Kristus, Math 18, bi bule bilu, de bi se nim en mlinski kamen na garlu obessil inu bi bili verženi v tu globoku morie. Zakai oni so dolžni na nih pogublenu inu Bug bode od nih kry terial, Ezeh. 3. Inu ty stariši ne mogo suim otrokom, mlaišim inu erbom bulšiga blaga dati inu zapustiti na tim sveitu, temuč de so bogaboieči, po katekizmi veruio, molio inu služio Bogu, zakai tiga bodo v nebessih vekoma vživali, posvitnu blagu pag, se hitru premini, rezyde inu konec vzame.« (Navedeno po elektronski izdaji Trubarjevih Zbranih del, II, 281-84, Nova revija, 2008.)