Škofja Loka je dober kraj za življenje in delo

Ob bližajočem se prazniku občine Škofja Loka o njenih dosežkih in težavah z županom Igorjem Drakslerjem

Po merilih vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se Škofja Loka uvršča med deset najbolj razvitih občin v Sloveniji in najbolj razvito na Gorenjskem. Kaj to pomeni?

»Po podatkih službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je občina Škofja Loka po indeksu razvojne ogroženosti uvrščena na šesto mesto. Zakaj pride do takšnega statističnega rezultata? Predvsem imamo v Škofji Loki vsi zaposlitev in s tem redne plače, te se v zadnjem času višajo, zato se po tem kazalcu stanje izboljšuje. Če imajo ljudje delo, sledi, da imajo družine tudi otroke, tako da smo dobri tudi po demografskih kriterijih. Tudi okoljski problemi pri nas niso tako izraziti kot v kakem drugem delu Slovenije in tudi na tem področju ni anomalij, zaradi katerih bi se ljudje odseljevali. Tako lahko ugotovimo, da je Škofja Loka primeren kraj za življenje in delo, da smo v občini na splošno v razmeroma dobri kondiciji in imamo možnost načrtovanja razvoja tudi za naprej in da moramo vsi skupaj delati na tem, da se podobni indeksi razvojne ogroženosti tudi ohranjajo. Ponosni smo lahko na to, da smo uspešni in da v podjetniškem smislu želimo delati tisto, kar res dobro znamo, in je naša usmeritev za naprej kar prava, da se ne zaletavamo v kake nestvarne projekte, ki jih v realnosti ni mogoče izpeljati. Vse te rezultate pa je treba gledati v luči dejstva, da je Škofja Loka tudi po velikosti drugo največje mesto na Gorenjskem.«

Kaj so Ločani v tako dobrih razmerah pridobili od lanskega do letošnjega občinskega praznika?

»Razmere, ki smo jih zastavili v naši občinski strategiji, je treba razvijati naprej. Poudariti je treba, da se podjetništvo razvija, da je odprta obrtna cona, da so nekateri v njej že ustvarili nova delovna mesta, drugi so sredi gradnje, nekateri pa so vložili vloge za gradbena dovoljenja. Za našo občino je zelo ugodno, da se nekatera območja starih industrij na tak način prestrukturirajo s sodobnimi podjetji. Tako je denimo na mestu nekdanje predilnice zraslo trideset novih podjetij, s tem pa je omogočena nova gospodarska rast. Enako se nam obeta tudi v novi industrijski coni na Trati.«

Kako uspešni ste pri uresničevanju načrtov za tehnološki park?

»To je eden naših najbolj uspešnih projektov znotraj skupnega regijskega razvojnega projekta Gre-gor. Smo na dobri poti, tehnološki park bomo razvijali in se letos poleti odločili za nekatere temeljne korake naprej. Tak projekt je mogoče izpeljati, če so podjetja zainteresirana, če občina daje vso podporo, država pa obljubljena sredstva. Če bodo vsi ti pogoji izpolnjeni, bomo v Škofji Loki tehnološki park dobili. V zvezi s šolstvom, ki »oskrbuje« industrijo s kadrom, pa letos pričakujemo, da so dogovori tako daleč, da se bo iz naših dveh srednjih šol (lesne in strojne) razvil nov srednješolski center. Tudi višja šola za strojništvo dobro dela, ljudska univerza pa uspešno izvaja svoje univerzitetne programe, tako da je izobraževanje v Škofji Loki na visoki ravni. Prizadevamo si, da bi na področju strojništva naredili kar največ za zagotovitev kakovostnih strokovnih delovnih mest. Treba bo tudi spremeniti našo miselnost, saj je tehnični kader v podjetjih zelo iskan in tudi solidno plačan, šola pa je ena najboljših v državi (lani je dobila celo državno priznanje). Kar zadeva strojno šolo načrtujemo vzpostavitev sodobnih delavnic, ki bodo nadomestile tiste, ki so bile uničene ob lanskih poplavah. Ta projekt vodimo v sodelovanju z državo.«

Bo letos ob občinskem prazniku (podobno kot lani) odprta kaka nova pridobitev, morda cestni odsek?

»Čeprav bo končano krožišče pri Zmincu (z njim Škofja Loka dobi svoje prvo krožišče), letos zaradi zapletov pri gradnji poljanske obvoznice ne bo nobenih tovrstnih slovesnosti.«

Kaj nameravate storiti v zvezi z zapleti pri gradnji poljanske obvoznice?

»Žalosti nas, da se zapleti pri poljanski obvoznici ponavljajo, da upravna dovoljenja ne obveljajo in da se že pridobljena sredstva za cesto ne morejo koristiti. Vprašanje je, kdo je tega kriv. Jasno moram povedati, da bova občina in tudi jaz kot župan zastopala javni interes velike večine naših občanov, sprejet z načrti in veljavnimi prostorskimi akti občine. Odgovornosti za to, da bi postopke ponavljali in celoten projekt vrnili na začetek, pa kot župan ne bom sprejel. Za zdaj je ogrožen samo denar iz državnega proračuna, v primeru dolgotrajnega cincanja in nepridobitve dovoljenj pa je lahko ogrožen tudi evropski denar.«

Kako uspešni ste pri obnovi lokalnih cest?

»Izvajamo tudi program ureditve lokalnih cest, in sicer na Sv. Tomažu, v Bukovščici, v Zg. Luši (pri Dragobačku), v dolini Hrastnice. Sem ter tja imamo tudi na kak zaplet, povezan z zemljišči, tako da država sedaj ne more izpeljati svojih načrtov v zvezi z ureditvijo ceste skozi Reteče. Hkrati s cestami pa izvajamo tudi projekt obnove vodovodov in kanalizacij.«

Za obnovo vodovodov in kanalizacij ste kandidirali tudi za evropska kohezijska sredstva. Kako daleč je ta projekt?

»Oddali smo obe vlogi za projekt Urejanja porečja Sor. Sedaj pridobivamo še nekatere manjkajoče dokumente, zlasti služnostne pogodbe. Če jih ne bomo pridobili, se lahko zgodi, da se bo projekt zmanjšal, na tistem delu, kjer ne bo pridobljena služnost, pa se bo povečala tudi finančna obremenitev prebivalstva. Če bomo dobili denar iz kohezijskih sredstev (predvidoma do konca leta naj bi prejeli odločbo), bo šlo za denar, kakršnega v Škofji Loki še nismo bili deležni. Ob obvoznici gre po vrednosti za drugi finančno največji projekt. Je pa skrajni čas, da vodovodno in komunalno infrastrukturo v Škofji Loki uredimo tako, da se spet lahko postavimo ob bok najrazvitejšim, za kakršne smo na tem področju veljali v preteklosti. Potem pa to vzdržujemo po merilih, ki nam jih predpisuje Evropa, tako da zanje skrbimo tudi ob ustrezni ceni. V projekt je vloženih resnično veliko prizadevanj veččlanske strokovne ekipe, ki jo je treba pohvaliti za dobro opravljeno delo.«

Razvoja občine pa ne merite le s kilometri cest ter vodovodnimi in kanalizacijskimi cevmi. Kako se Loka razvija na družbenem področju?

»Gradnja treh dvoran, dveh športnih in kulturne, predstavlja za nas v preteklem letu največji razvojni korak.  Zavestno smo se ob praznovanju stoletnice športa v Škofji Loki odločili za gradnjo nove telovadnice pri OŠ Jela Janežiča (kjer dela lepo napredujejo in bodo septembra gotova) in športne dvorane na Trati (kjer je nekaj več težav, vendar bo gradnja končana do konca leta). Oboje je za nas velik zalogaj. Vlaganja v družbene objekte trenutno presegajo normalno finančno moč naše občine. Kristalna dvorana brez evropskih sredstev in brez norveškega finančnega mehanizma najbrž ne bi mogla nikoli priti na vrsto. Primerne dvorane za kulturne prireditve v mestu nimamo, in sedaj ko prenavljamo še Kristalno, je res problem, kam s kako prireditvijo. Sedaj, ko se nam vendarle obeta ustrezna dvorana, smo na dvigalo sredi mesta kar ponosni. Do zime ga bomo verjetno lahko pospravili, do pomladi pa bo toliko narejenega, da gradbišče ne bi motilo Škofjeloškega pasijona.«

Kaj bo posebnost letošnjega občinskega praznika?

»Junijske prireditve, ki svoj vrhunec doživijo ob občinskem prazniku konec meseca, so plod dobrega in usklajenega dela številnih izvajalcev. Večina prireditev je že tradicionalna, ki jih Ločani dobro poznajo, posebnost letošnjih dogodkov pa je dejstvo, da se ena od etap kolesarske dirke po Sloveniji začne v Škofji Loki. Vključeni so tudi nogometaši, ki so osnovali nov nogometni klub (včasih so bili že v prvi ligi) in se pripravljajo za delovanje v novi dvorani na Trati. Na Venerini poti in na slovesnostih ob občinskem prazniku pričakujemo veliko ljudi, saj smo prav za vsakogar pripravili nekaj: starejšim bolj klasičen program, mladim denimo koncert Siddharte na Placu, od obojih pa pričakujemo nekaj tolerance, strpnosti. Letošnji spored občinskega praznovanja omogoča tudi odhod občinske delegacije v zamejske Sovodnje ob Soči, kjer prav tako kot mi 30. junija praznujejo občinski praznik.«