Boljši prostori za knjižno bogastvo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
petek, 13. junij 2008 / 06:00

Kapucinski samostan iz Škofje Loke želi po denacionalizaciji spet pridobljene prostore primerno urediti za kapucinsko knjižnico.

Ob 302 leti starem samostanu je prizidek iz leta 1933, v katerem sta bila banka in center za socialno delo, po dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkih pa je spet v lasti samostana. Kot nam je povedal pater prof. dr. Metod Benedik, želijo tam urediti knjižnico, ki je sedaj zelo na tesnem, dragoceno knjižno bogastvo pa hranijo na več lokacijah v samostanu.

Res gre za bogastvo, pravo zakladnico pisane in tiskane besede iz različnih časovnih obdobij, v mnogih jezikih in z bogato vsebino. Knjižni fond obsega čez pet tisoč knjig od iznajdbe tiska do leta 1800, med njimi tudi 21 dragocenih inkunabil, tiskov do leta 1500. Vse to ima status kulturnega spomenika. Novejši fond iz obdobja po letu 1800 pa obsega okoli 25 tisoč knjig. To so velike dragocenosti, ki potrebujejo ustrezno hrambo, starim tiskom primerne klimatske razmere, varnostno opremo in drugo. Ko so v preteklosti vodili skupine obiskovalcev na oglede, se je v prostorih nabirala vlaga in knjige so začele plesneti, zato so se množičnim obiskom odpovedali. Knjižnica je sicer namenjena študiju (kar nekaj diplomskih nalog je po besedah patra Metoda Benedika nastalo tukaj), pa tudi ogledom, zaradi česar tudi želijo urediti primerne prostore. V kapucinski knjižnici imajo sedaj zaposleno tudi knjižničarko, ki se je posebej izobraževala za delo s starimi tiski.

»Stare knjige so izredno dragocene. Največja dragocenost naše knjižnice pa je izvirni rokopis Škofjeloškega pasijona patra Romualda Marušiča iz leta 1721, najstarejšega v celoti ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku. Po njem so izvajali pasijonsko procesijo v Škofji Loki že od leta 1715. Rokopis je prvovrstni spomenik slovenske kulturne dediščine (na ministrstvo za kulturo gre tudi vloga za razglasitev Škofjeloškega pasijona za nematerialno kulturno dediščino), znan ne le v slovenski, temveč tudi mednarodni kulturni javnosti,« pojasni pater Benedik. V preurejenih samostanskih prostorih bi muzeju Škofjeloškega pasijona namenili poseben prostor. Poleg slednjega in knjižnice pa bi bil poseben prostor urejen za predstavitev duhovne in kulturne dejavnosti kapucinskega reda.

Prostore bi radi uredili še letos, da bi bili do prihodnje pomladi lahko odprti za obiskovalce. Takrat bo namreč spet uprizoritev Škofjeloškega pasijona in ob tej priložnosti bi tudi kapucinski samostan rad prispeval k temu, da se obiskovalci iz domovine in tujine seznanijo z nastankom in ohranjanjem te velike kulturne vrednote našega naroda. Finančna ocena ureditve prostorov znaša okoli 95 tisoč evrov. Toliko denarja samostan ne premore in ne gre drugače, kot da prosijo za pomoč donatorje, je povedal pater Benedik. Nekaj se jih je že odzvalo, sredstva pa je mogoče nakazati na transakcijski račun številka 03128-1000520748 pri SKB banki Škofja Loka, namen: donacija – knjižnica.