Ob pravem času na pravem mestu

Besedilo: Marjeta Smolnikar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 12. junij 2008 / 06:00

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Torek, 19. junija

Čeprav nisem samovšečna in nisem nikdar niti sanjala o tem, da sem center sveta, da se vse vrti le okrog mene ali celo samo zaradi mene, sprejmem besede dr. Petra Papuge kot nasvet, vreden pozornosti. Če ne zaradi drugega, pa za vsak primer. Ne nazadnje nisem bila še nikdar v življenju bolna oziroma pred tako neznano in zato tudi nepredvidljivo življenjsko preizkušnjo kot zdaj.

Med vožnjo domov v mislih obnavljam izkušnje Louise L. Hay. Takole pravi: »Ko se učimo ljubiti sebe in zaupati svoji notranji moči, postanemo soustvarjalci neskončnega duha ljubečega sveta. Ljubezen do sebe nas premakne iz položaja žrtve v položaj zmagovalca. Ljubezen do sebe privabi čudovite izkušnje. Ste že kdaj opazili, da so ljudje, ki se v svoji koži dobro počutijo, naravno privlačni? Navadno izžarevajo nekaj čudovitega. Srečni so s svojimi življenji. Vse se jim dogaja zlahka in ne da bi se trudili.« In naprej: »Že kar dolgo je tega, kar sem spoznala, da sem bitje enosti s prisotnostjo in močjo Boga. Vem, da v meni biva modrost duha, torej me v odnosih z drugimi ljudmi na tem planetu vodi božje, ki je v meni. Tako kot zvezde in planeti potujejo po svoji pravi orbiti, sem tudi jaz na pravem božjem mestu. Morebiti s svojim omejenim človekovim umom vsega ne razumem; vendar vem, da sem na kozmični ravni na pravem mestu, ob pravem času, da delam pravo stvar. Moje trenutno izkustvo je odskočna deska za novo zavedanje in nove priložnosti.« In ne nazadnje: »Kdo ste vi? Kaj ste se prišli naučit? Kaj ste prišli učit? Vsak od nas ima edinstven namen. Smo več kot le svoje osebnosti, težave, strahovi in bolezni. Mnogo več smo kot le svoja telesa. Vsak od nas je povezan z vsemi na planetu in z vsem življenjem. Vsi smo duh, svetloba, energija, vibracija in ljubezen, vsi imamo moč, da živimo svoja življenja z namenom in s pomenom.«

Do zdaj se nisem mučila z vprašanji, zakaj, zakaj prav jaz, sem kaznovana, s čim naj bi si bila kazen zaslužila in s podobnimi konfuznimi nesmisli. Niti v prihodnje se s tem ne mislim nadlegovati. Niti zato ne, ker zaupam sebi, Vesolju, Bogu, če hočete. Ker verjamem, da je prišla moja življenjska preizkušnja ali, če hočete, moja bolezen, v čisto pravem trenutku in v čisto pravi obliki. Ker vidim na koncu poti, ki je pred menoj in ki jo moram prehoditi, eno samo, veliko, žarečo srečo. Pravzaprav sem srečna že zdaj in moja življenjska preizkušnja je čisto enakovreden del moje vsesplošne sreče in naklonjenosti življenju. Se mi že meša? Ne. Ne meša se mi. Sto odstotno sem pri sebi. Sto odstotno vem, kaj trdim, kaj čutim, kaj si želim in kaj pričakujem. In kar koli pričakujem, pričakujem iz sebe in od sebe. (Se nadaljuje.)