Nasveti strokovnjaka

Pozdravljeni. V naši družini je zelo pestro, odkar imamo dojenčka (6 mesecev). Starejša hčerka (7 let) ga ima zelo rada, težave pa so se pojavile pri sinu (3 leta). Postal je zelo jokav, ves čas išče pozornost, večkrat se obnaša kot dojenček (govori po »otročje« in hoče, da ga nosimo). Ko mu ni kaj prav, meče stvari po tleh, paziti moramo, da ne poškoduje najmlajšega. Z možem mu poveva, da ga imava še vedno rada, igramo se skupaj, vendar nič ne pomaga. Ne veva več, kaj naj storiva in vas prosiva za nasvet.

A. M. iz Kranja

Spoštovana starša, obdobje, ki ga preživljate kot družina, je naporno in je test vajine potrpežljivosti. Ne samo, da imate doma dojenčka, imate tudi sina, ki preživlja prvo trmo. Hčerka hodi v šolo in njen svet je že drugačen, tako da ne dojema dojenčka kot velikega tekmeca. Kljub temu da z njo ni težav, naj vseeno dobi dovolj pozornosti tudi ona, da ne bo v preveliki meri prevzela vloge odrasle osebe. Za triletnega sina boste potrebovali dodatno mero potrpežljivosti in razumevanja, sam pa bo potreboval čas, da pridobi na zrelosti in sprejme novo situacijo. Poskušajte gledati na nastale težave kot na del normalnega razvoja otroka. Sin spremembe v družini še ne obvlada in zato je dobro, da vam to s svojim vedenjem sporoča. Ne pričakujte, da bo nad dojenčkom tako navdušen kot vsi ostali. Zaenkrat čim manj poudarjajte, da je on starejši. Mogoče bi ga prehiteli pri ljubosumnih izpadih in mu posvetili pozornost že prej, preden zanjo prosi z neprimernim vedenjem? Vem, da je težko zadovoljiti potrebe treh otrok, zato izkoristite vsa krajša obdobja, ko dojenček spi ali ga čuva nekdo drug. Včasih je že dovolj, če otroku posvetimo večkrat na dan dvajset minut posebnega časa – naj bo to razvajanje v naročju, s knjigo, pri igri ali skupnih aktivnostih. Za sina je koristno sproščanje čustev, ki so zanj še dokaj neobvladljiva. Pomagajo gibalne igre, kjer je dovolj telesnega stika. Lahko skupaj izberete tudi pomembne naloge – da vam pomaga pri nakupih ali pri kuhanju. Skratka – bolj kot bo otrok razvijal svoje spretnosti in pridobival na samozavesti, manjša bo želja po dodatni pozornosti. Čas pa bo prav tako prinesel svoje.