Jeseniški policisti so v okviru akcije Dan umirjanja prometa posebno izdali kar 27 plačilnih nalogov. Največja izmerjena hitrost v naselju je bila 75 km/h (omejitev 50 km/h), izven naselja pa 83 km/h (omejitev 60 km/h). In to čeprav so ves dan prek radia opozarjali na akcijo ...

Skozi Jesenice odslej počasneje

Na Cesti železarjev je omejitev hitrosti vožnje po novem 50 kilometrov na uro.

»Z akcijami, v katerih z radarjem merimo hitrost, skušamo predvsem vplivati na voznike, da se bodo zavedali, da je neprilagojena hitrost nevarna,« poudarja Simon Sušanj.

Na Cesti železarjev so nekateri bolj pozorni vozniki že opazili, da ob cesti ni več prometnih znakov, ki so dopuščali najvišjo hitrost vožnje 60 oziroma 70 kilometrov na uro. Znake so namreč odstranili, kar pomeni, da je po novem po tem odseku ceste in skozi celotne Jesenice dovoljeno voziti največ 50 kilometrov na uro. Kot je povedal Simon Sušanj, pomočnik komandirja Policijske postaje Jesenice za varnost v cestnem prometu, so skupaj z Občino Jesenice že dalj časa opozarjali, da prometna signalizacija na tem odseku ni več ustrezala dejanskemu stanju. Nastali so namreč novi objekti (denimo trgovina Štof, Peugeot, podjetje Rotomatika) in s tem nova, nepregledna križišča, zaradi česar je zlasti pri zavijanju v levo prihajalo do številnih trkov. Poleg tega je Cesta železarjev izredno prometna, veliko je tovornjakov …

»Policisti smo na tem odseku zabeležili veliko nesreč s telesnimi poškodbami, lani celo smrtno žrtev na prehodu za pešce, glavni vzrok zanje pa je bila prevelika hitrost in premajhna varnostna razdalja,« je povedal Sušanj. Prometna ureditev pa je bila tudi kaotična, kajti prometni znaki so nekaj časa dovoljevali hitrost 70 kilometrov na uro, nato 60 kilometrov na uro, sledilo je križišče in spet nov znak … Zato so si na jeseniški policijski postaji v sodelovanju z Občino Jesenice že dalj časa prizadevali za spremembo prometne ureditve in država – cesta je namreč državna – jim je zdaj končno prisluhnila. Omejitev hitrosti je tako po novem 50 kilometrov na uro. Vendar pa je po mnenju mnogih to šele prvi korak h koreniti ureditvi prometa na tem odseku. Dolgoročno bo namreč treba urediti tudi ločene pasove za zavijanje v levo in kakšno krožišče.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / / 07:00

Deseti praznik žetve

Turistično društvo Žirovski Vrh je minuli konec tedna že desetič pripravilo etnografsko prireditev Praznik žetve.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:41

Obnovljeni prostori za dementne stanovalce

Stanovalka oddelka Mozaik Ana Tavčar je v družbi predsednice sveta zavoda in direktorice Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka prerezala trak obnovljenega oddelka.

Naklo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:39

Preplet sv. Jakoba in Franca Pirca

Šestnajsti Pirčevi dnevi so gostili dva poznavalca svetega Jakoba in dva poznavalca Franca Pirca, ob tej priložnosti so tudi blagoslovili novo informacijsko tablo pred cerkvijo sv. Jakoba v Podbrezjah...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:35

Nagradili najboljše tuje vlagatelje

Javna agencija Spirit Slovenija je letos kar tri od štirih priznanj za najboljše tuje investitorje podelila gorenjskim podjetjem, z Gorenjsko pa je povezana tudi četrta nagrada.

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:29

»Krepek sprehod« po divjinski Apalaški poti

Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je prehodil Apalaško pot. Divjinska pot skozi štirinajst ameriških zveznih držav prek Apalaškega hribovja je dolga 3500 kilometrov in ima kar 142 kilometrov vzponov...

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:27

Kalanušar je potoval čez pol celine

Na odmevnem spominskem večeru v Stari Loki so predstavili Spominski zapisnik avstrijskega ujetnika v Rosiji, kot ga je v spomin na veliko svetovno vojsko od leta 1915 do 1918 zapisal Jože Žagar, Kalan...