Sedanji in nekdanji predsednik Muzejskega društva Škofja Loka Aleksander Igličar in Alojzij Pavel Florjančič z monografijo Pisana Loka pred vhodom v Rotovž, kjer je bil prvi sedež muzejskega društva. (Foto: Tina Dokl)

Da bi se zavedali svojih korenin

Muzejsko društvo Škofja Loka je bilo ustanovljeno 23. julija 1937. Pospeševalo naj bi domoznanstvo v zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in naravoslovnem pogledu na ozemlju bivšega freisinškega gospostva. Lansko 70-letnico praznujejo letos.

Prvi predsednik je bil profesor Pavel Blaznik, ki je muzejsko društvo vodil 38 let. Za njim so mu predsedovali še Zdravko Krvina, dr. Branko Berčič, France Leben, dr. France Štukl, Alojzij Pavel Florjančič in Peter Hawlina, od letos pa mag. Aleksander Igličar.

Odstop predsednika in organizacijske težave, ki so se pojavile v jubilejnem letu, so praznovanje 70-letnice pomaknile v letošnje leto. Tako pomembne obletnice društva, ki predstavlja nekakšno akademijo znanosti in umetnosti loške razsežnosti, niso želeli zaobiti, pove povsem sveži predsednik Muzejskega društva Škofja Loka mag. Aleksander Igličar. Letos se je zvrstilo že nekaj prazničnih dogodkov, takšen je bil denimo Blaznikov večer s Svetkom Kobalom, nekdanjim škofjeloškim županom, uglednim bančnikom in dolgoletnim članom muzejskega društva. Bil je tudi župan v času, ko so izšli prvi Loški razgledi. Jeseni bo Blaznikov večer združen z izidom pisne bibliografije Loških razgledov z dr. Brankom Berčičem, prvim urednikom Loških razgledov in enim od predsednikov muzejskega društva. Osrednja prireditev, slavnostna akademija na Loškem gradu, pa bo že prihodnji teden, 11. junija, ko bodo predstavili monografijo Franceta Steleta Pisana Loka.

Vrnimo se na začetek, v leto 1937, ko je bilo na pobudo spoštovanega profesorskega ceha ustanovljeno muzejsko društvo. »Zamisel se je rodila že leto poprej ob odmevni obrtno-industrijski razstavi, kjer so bile razstavljene muzealije, dokumenti in predmeti, ki bi si zaslužili, da jih javnosti predstavijo v muzeju. Leta 1937 osnovano muzejsko društvo je že dve leti kasneje doseglo svoj cilj, namreč ustanovitev muzeja v Škofji Loki. Ključna naloga je bila opravljena, ime pa je ostalo vse do danes, čeprav gre za zgodovinsko društvo. Muzejska se običajno imenujejo društva v krajih, ki nimajo muzeja,« je zgodovinsko ozadje razsvetlil Alojzij Pavel Florjančič, eden od nekdanjih predsednikov društva. Prvi predsednik je bil profesor Pavel Blaznik, ki je muzejsko društvo vodil 38 let. Za njim so mu predsedovali še Zdravko Krvina, dr. Branko Berčič, France Leben, dr. France Štukl, Alojzij Pavel Florjančič in Peter Hawlina, od letos pa mag. Aleksander Igličar, ki se je dodobra »prekalil« ob nedavni tisočletnici Godešiča.

Loška enciklopedija

Muzej je bil najprej v stari stavbi Rotovža na Mestnem trgu (stilizirani obok vrat mestne hiše jim po novem služi tudi za logotip društva), po vojni se je selil v Puštalski grad in v petdesetih letih na Škofjeloški grad, kjer je še danes. Kasneje je iz muzeja izšel tudi arhiv. Muzejsko društvo pa je prevzelo druge naloge, povezane z ohranjanjem materialne in nematerialne kulturne dediščine škofjeloškega območja. Leta 1954 je izšla prva številka Loških razgledov, ki od tedaj izhajajo neprekinjeno vsako leto za občinski praznik, zaradi kvalitetnih člankov uglednih avtorjev iz škofjeloškega in širšega slovenskega prostora pa predstavljajo pravo škofjeloško enciklopedijo. Prvi urednik je bil dr. Branko Berčič, za njim France Planina, France Leben in France Podnar, letošnja 54. številka pa bo izšla pod prvo urednico Judito Šega. Publicistično dejavnost pa dopolnjujeta tudi dve tematski zbirki, Vodniki po Loškem in Doneski (tako imenovani po knjigi Franceta Kosa Doneski k novejši loški zgodovini). Občasno pa izdajo tudi nadstandardne publikacije. Takšni sta bili ob tisočletnici Škofje Loke izdani Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino Franceta Planine in Blaznikova Škofja Loka in loško gospostvo. Kot nadstandardno štejejo tudi foto monografijo Pisana Loka Škofja Loka, ki je izšla letos ob 70-letnici društva. Loški razgledi pa so edinstveni še po eni plati: lani so prvih 50 številk spravili v digitalno obliko (www.dlib.si). Tudi tu so Ločani orali ledino, in sicer po zaslugi članice izvršnega odbora društva Helene Janežič, ki v NUK-u dela na digitalizaciji izdaj. Nosilec digitalizacije je bila škofjeloška knjižnica. Poleg izdajanja publikacij so pomembni tudi po prvem predsedniku imenovani Blaznikovi večeri. Gre za tematske diskusijske večere, ki so se na začetku imenovali Loški večeri, meščanom in drugim pa so želeli predstaviti zanimive ljudi, utrinke iz loške zgodovine in posebne raziskovalne dosežke Ločanov.

Novi časi, nova tehnologija, novi ljudje

»Že pred desetletjem smo se zavedli novih časov, ki prihajajo, in v poslovanje in komuniciranje vnesli tehnološke pridobitve informacijske revolucije,« pove Alojzij Pavel Florjančič, predsednik na prelomu tisočletja (1999 do 2006). »S spremembo znaka društva smo želeli poudariti, da smo most med včeraj in danes. V tem času se je okrepila publicistična dejavnost, pojavila se je Aleja znamenitih Ločanov. Čuti se tudi homogenizacija društva, ki je močan kolektiv z veliko osebnosti z različnih strokovnih področij, med njimi je tudi veliko novih imen.« Aleja znamenitih Ločanov v Šolski ulici, kjer sedaj stoji devet kipov (domačega avtorja Metoda Frlica), je nastala prav na Florjančičevo pobudo. V še nedokončani aleji pa so sedaj sociolog Boris Ziherl, književnik Tine Debeljak, geograf France Planina, kipar Tone Logonder, slikar Ive Šubic, pobudnik poštne znamke Lovrenc Košir, zgodovinar Pavle Blaznik, slikar Anton Ažbe in desetar Anton Hafner, vodja upora pri Judenburgu.

Muzejsko društvo pa je tudi pobudnik sedanjega občinskega praznika, 29. junija. Na ta datum je leta 973 nemški cesar izdal podelilno listino freisinškim škofom. »Omemba Loke iz tako zgodnjega obdobja je nekaj imenitnega, to lahko okrepi naš ponos in nam dvigne samozavest,« meni Florjančič. »H krepitvi naše identitete pa lahko pripomore tudi dejstvo, da je brižinske spomenike dal napisati prvi loški gospod Abraham v 10. stoletju. Slovenci lahko rečemo, da so brižinski spomeniki naši, predvsem pa to lahko rečemo Ločani.«

Muzejsko društvo je zadnja leta pritegnilo nove ljudi. Med njimi je tudi mag. Aleksander Igličar, ki je bil pred meseci izvoljen za njegovega predsednika. Kako vidi vlogo društva?

»Poleg njegove zgodovinske vloge je to tudi ugledno združenje kulturnikov, izobražencev z vseh strokovnih področij s ciljem ohranjanja naravne in kulturne dediščine in spoznavanja naših krajev. Tudi mlajše generacije naj bi prek njega spoznavale svoje korenine in krepile svojo identiteto. Eden od ciljev, ki si ga je zadal izvršni odbor društva, je tudi povečanje in pomladitev članstva. Že sedaj društvo šteje 370 članov, kar je velika številka. Dosedanji dolgoletni člani se zavedajo, kaj društvo pomeni, o njem pa želimo ozavestiti tudi mlajše generacije. Posodobili bomo spletno stran (www.mdloka.si), prek katere mlajši ljudje iščejo informacije. Odločili smo se tudi, da bomo ob 70-letnici starejše številke Loških razgledov, ki bremenijo naše prostore, ne bi pa jih želeli prepustiti papirnim mlinom, podarili nosilcem prosvete in kulture v našem okolju: vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem, zdravnikom, duhovnikom … Tudi s tem želimo zbuditi zavedanje, prepoznavnost in pomen muzejskega društva.« Igličar omeni tudi dolgoročne naloge, ki si jih je zadalo društvo: oblikovali bi skupino zgodovinarjev, ki bi nadaljevala Blaznikovo delo, raziskovanje loške zgodovine, ki jo je profesor zaokrožil do leta 1803, in sicer vsaj do konca prve svetovne vojne. Druga je sistematično proučevanje znamenitih Ločanov, kar se je začelo z alejo znamenitih Ločanov. Letos je ob 70-letnici muzejskega društva izšla monografija Pisana Loka Škofja Loka Franceta Steleta. Podobno knjigo so Ločani že dolgo pričakovali in 70-letnica je bila priložnost, da se je združilo naše praznovanje z nekajletnim projektom Franceta Steleta. Ob tem je nastala pobuda, da bi bila naslednji projekt foto monografija Škofje Loke, s katero bi hkrati pokrili zgodovinski pregled mesta in dali priložnost odličnim domačim fotografom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / četrtek, 7. julij 2016 / 10:57

Poletje je čas za stopala

Končno lahko z gotovostjo trdimo, da je poletje tukaj. Tisti del leta, ki ga večina nestrpno pričakuje, običajno ga spremljajo delo na vrtu, več prostega časa za opravljanje različnih akti...

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 7. oktober 2021 / 21:13

Kranjski svetniki enotni: ne referendumu in občini Golnik

Kranjski mestni svetniki so po dveh urah in pol razprave na današnji izredni seji v državni zbor sporočili, da ne podpirajo razpisa posvetovalnega referenduma o novi občini Golnik, še manj pa njene us...

Razvedrilo / četrtek, 7. oktober 2021 / 14:26

Zgodba tradicije praznuje častitljivi jubilej

Gostilna in vinoteka Danilo v Retečah je praznovala šestdeseti rojstni dan.

Šport / četrtek, 7. oktober 2021 / 14:25

Uvodni derbi Mariborčanom

Prvi krog Sportklub prve odbojkarske lige za moške, ki je štel tudi za srednjeevropsko ligo, je prinesel derbi med aktualnimi državnimi prvaki iz Maribora in pokalnimi zmagovalci iz Kamnika. Uspešnejš...

Gorenja vas-Poljane / četrtek, 7. oktober 2021 / 14:23

Vabijo na drobnjakove štruklje

Na okrogli mizi, ki je minulo sredo potekala v okviru dogodka Zeleni dan Poljanske doline, so se sodelujoči strinjali, da so drobnjakovi štruklji tista kulinarična mojstrovina s tradicijo, na kateri b...

Železniki / četrtek, 7. oktober 2021 / 14:22

Sprejeli drugi rebalans proračuna

Železniki – Železnikarski občinski svetniki so minuli četrtek na zadnji seji potrdili drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Prihodki so se povečali za 17 tisoč evrov in znašajo 8,9 milijo...