Zlato in srebro sta podcenjena

Besedilo: Boštjan Bogataj
ponedeljek, 9. junij 2008 / 06:00

Plemenite kovine so vedno privlačile, v sodobnih časih pa lahko investitorjem zagotavljajo varnost in stabilnost. Na vprašanja o prednostih in slabostih nam je v pogovoru odgovoril Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum.

Zaradi finančne krize in tudi padca tečajev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se marsikdo odloča za nakup plemenitih kovin. Kdo so investitorji, ki vlagajo v plemenite kovine, v zlato in srebro?

»Želimo, da vsak Slovenec vidi prednosti vlaganja v plemenite kovine, saj si vsak želi zagotoviti socialno varnost, pokojnino, nepremičnino, …, torej nalagati denar tja, kjer bo ohranil svojo vrednost in se hkrati plemenitil. Če pogledam naše kupce, so to večinoma posamezniki, čeprav je investicija zanimiva tudi za podjetja, saj sta zlato in srebro zaščita proti inflaciji, proti nestabilnim razmeram na finančnih trgih in podobno.«

Kako se giblje vrednost plemenitih kovin, kje se oblikuje cena?

»Cena se oblikuje na borzi, kjer se združuje ponudba in povpraševanje, vendar le velikih vlagateljev. Fizična oseba, ki kupi kilogram, pet kilogramov ali gram zlata, ne more vplivati na borzno ceno. Drži pa, da se vsaka cena oblikuje tudi za posameznika glede na borzno ceno.«

Kakšne so cene v teh dneh?

»Cena se nenehno spreminja, vendar bi danes za kilogram zlata odšteli približno 18.750 evrov. Kratkoročno nihanje cene za dolgoročne vlagatelje ni bistveno, saj če investirate za daljše obdobje, predstavljajo kratkoročni nihaji zanemarljiv strošek.«

Zakaj bi vlagali v plemenite kovine?

»Plemenite kovine so podcenjene, tako v primerjavi z ameriškim indeksom Dow Jones kot v primerjavi z nafto. V primerjavi s slovenskimi delnicami je cena zlata na ravni leta 1996, kar pomeni, da ima še velik potencial. Povpraševanje po zlatu raste, ponudba pa pada, saj so v zadnjih desetih letih izkopali 2.500 ton zlata na leto, skupno pa so odkrili zgolj 6.000 ton novih nahajališč. Drugi razlog za investiranje v zlato in srebro je prekomerno povečevanje količine denarja v obtoku, kar opažamo tudi v hitrem naraščanju cen.«

V času finančnih kriz se torej več vlaga v zlato, srebro?

»Tako je. Dodaten razlog za vlaganje v plemenite kovine je upad vrednosti dolarja, ki izgublja že pet let. Del premoženja je koristno vložiti v plemenite kovine tudi zato, ker se cene surovin skokovito povečujejo. To je posledica povečevanja prebivalstva, saj si vsak želi imeti svoj avto, pralni stroj, dopust,… Surovine so omejene, največji delež rasti povpraševanja pa odpade na države v razvoju, kot so Kitajska, Indija, Rusija, Brazilija, … Amerika ni več glavna pri oblikovanju cen, zato tudi ne more več vplivati na njihovo rast oziroma padec. Ko rastejo surovine, ponavadi raste tudi cena zlata in srebra.«

Med razlogi bi prav gotovo lahko našteli tudi davek, ki ga pri zlatu ni.

»Drži, vendar opažam, da se kupci ne odločajo za nakup zaradi tega. Za fizične osebe pri zlatu ni davka na dodano vrednost in ni davka na kapitalski dobiček. Drugače je pri srebru, kjer poznamo davek na dodano vrednost v višini 20 odstotkov, davka na kapitalski dobiček pa ni.«

Je srebro bolj zanimivo kot zlato?

»V zgodovini ste za unčo zlata dobili 15 unč srebra, danes je to razmerje ena proti 55. Pred leti je bilo celo ena proti 75, nekateri analitiki pa menijo, da bo že prihodnje leto ena proti 35. Kaj to pomeni? Vemo, da je zlato podcenjeno in vrednost raste, srebro pa je še bolj podcenjeno in bo raslo s še večjo intenzivnostjo. Hkrati se industrijska raba srebra izjemno povečuje, zato je po mojem mnenju favorit.«

Pa vendar velja, da imajo investitorji po vsem svetu raje zlato?

»Iz preprostega razloga. Za isti znesek lahko dobimo veliko manjšo količino zlata. Fizično ga je lažje spraviti kot pa srebro. Iz potenciala donosnosti pa je srebro lahko bolj zanimivo. Seveda le na daljši rok, vsaj treh, pet let ali več.«

Vseskozi govorimo le o zlatu in srebru, čeprav poznamo tudi druge plemenite kovine.

»Poleg zlata in srebra med plemenite kovine spadata še platina in paladij. Izpostavljamo le prva dva, ker je likvidnost na trgu zlata in srebra bistveno večja, po drugi strani pa so same zaloge obeh manjše glede na platino in paladij. Zato tudi nista zanimivi za investitorje.«

Večina narodnih ali centralnih bank ima vsaj del svojih rezerv v zlatu. Zakaj?

»S tem ščitijo izdani denar. V Združenih državah je bil dolar celo vezan na zlato oziroma je bil garancija za verodostojnost denarja. Zlati standard so v 70-tih letih prejšnjega stoletja ukinili, zato je denar tudi začel izgubljati verodostojnost. Vedno več ga je natisnjenega, kar desetkrat več ga je bilo takrat v obtoku. V Ameriki je pokritost državnih rezerv z zlatom nad 70 odstotkov, nad 50-odstotno pokritost poznajo še Nemčija, Italija, Grčija, Francija. V Sloveniji imamo izredno majhen delež zlata v rezervah. Iz vsega tega pa lahko izpeljemo vprašanje, da če vidijo centralne banke korist imeti zlato v svojih rezervah, ali ne bilo potem dobro, da ima za zaščito del premoženja v zlatu tudi posameznik?«

Koliko premoženja naj bi vložil posameznik v plemenito kovino?

»Pred tremi desetletji so imeli Američani okoli 20 odstotkov svojega premoženja v zlatu ali srebru. Zaradi drugih, predvsem špekulativnih elementov se je ta delež bistveno zmanjšal in danes znaša 0,01 odstotka premoženja. Menim, da je prvi delež pravi, torej kako petino premoženja.«

Pred nakupom in tudi kasneje so za investitorja zelo pomembne informacije o trgovanju s plemenitimi kovinami. Kje jih lahko prejme?

»Pred investicijo se je nujno potrebno dodatno informirati, saj uveljavljene tradicije naložb v plemenite kovine pri nas ni. V Elementumu nas zanima, zakaj želi investitor kupiti zlato ali srebro, opozorimo ga tudi na tveganja, usmerimo ga v dolgoročno investiranje. Naše podjetje je prevedlo tudi dve knjigi: Generacija zlato in Zarota srebra, ki pojasnjujeta, zakaj sta ti kovini v preteklosti pridobili vrednost, zakaj je denar brez kritja, zakaj nastaja inflacija, kako lahko staranje prebivalstva vpliva na razvrednotenje denarja, … Elementum zaradi želje po večji obveščenosti organizira tudi dodatna izobraževanja. Tako smo lani organizirali prvi kongres plemenitih kovin, kjer sodelujejo domače in tuje finančne investicije. Tudi letos oktobra pripravljamo tak kongres, hkrati pa smo bili soorganizatorji finančnega sejma Kapital.«