Drevesa v urbanem okolju

Marsikoga moti listje, ki pada z dreves in maši odtoke v mestih, ali veja, ki grozi, da se bo odlomila in kaj (koga) poškodovala. A koristi, ki jih imamo v naseljih od dreves, posebej od velikih, so izjemne. Stroka jih že dolgo poskuša izmeriti tudi v številkah.

Razmere za drevesa so v mestnih okoljih katastrofalno slabe. Ves čas jim namenjamo premalo prostora, odtegnemo vso vodo, drevo dobesedno strada, večina dreves je poškodovanih. Zaradi tega je povprečna življenjska doba dreves v mestnih jedrih le deset do petnajst let, pravi dr. Robert Brus, docent na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kar je v naših mestnih središčih starih dreves, so pravzaprav izjeme, ki jim je nekako uspelo preživeti. Zato je še kako pomembno, da jih dobro in pravilno vzdržujemo. "Vložki so veliki, vzdrževanje starih dreves je zahtevno in drago, a tudi tisto, kar nam veliko drevo vrne, je neprimerljivo večje od tistega, kar nam lahko dajo premajhna ali neprimerno izbrana drevesa v naseljih."

Funkcije gozda so različne

Ni dvoma, da je gozd v Sloveniji izjemno pomemben, saj je s 60 odstotki na tretjem mestu po gozdnatosti v Evropi. "Tega se zavedamo in z gozdovi v glavnem kvalitetno in odgovorno ravnamo. A tudi pričakujemo od njih veliko: za lastnika gozda je navadno najpomembnejši dohodek, ki ga ustvari s prodajo lesa. Gozd pa ima seveda tudi druge, nič manj pomembne vloge: vodovarstveno, estetsko, varovalno, vse bolj je pomemben za rekreacijo, podpira biotsko raznovrstnost in prispeva k blaženju klimatskih ekstremov. Od lege gozda in konkretnih razmer pa je odvisno, katera od teh funkcij je bolj pomembna."

Drevesa v urbanem okolju

V urbanem okolju je vloga dreves podobna, le poudarki so praviloma obrnjeni. V splošnem pa, pojasnjuje dr. Brus, ločimo štiri glavne koristi dreves v urbanem okolju: družbene, estetske, ekološke in gospodarske. Med družbenimi je vedno bolj pomembna rekreacijska: gozdovi v bližini naselij in z drevnino bogati mestni parki so okolje, ki omogoča počitek, sprostitev in rekreacijo. So tudi dragocen arhitekturni element - s svojo poudarjeno obliko dosežejo kontrast ali dodajo poudarek okolju, v katerem rastejo. "Arhitekti se tega pri načrtovanju sosesk še vse premalo zavedajo. Za tovrstne projekte se ponavadi nameni kar precej denarja, ki ga na koncu ponavadi zmanjka prav za načrtno in strokovno ozelenitev naselij. Seveda pa so predstave o tem, kaj je lepo, različne, in že tu je včasih težko priti do konsenza."

Ekološke koristi dreves

Ekološke koristi, ki jih prinaša drevnina, so ravno tako za marsikoga skoraj nepredstavljivo velike, pravi dr. Robert Brus. "V okoljih, ki so intenzivno zasajena z drevesi, je na primer višja relativna vlaga in poleti občutno nižje povprečne temperature. Drevesa ustvarjajo senco, pomembna pa so tudi kot element zmanjševanja hitrosti in učinka vetra, zato stroka tudi v mestih že pozna protivetrne nasade. Poleg tega drevesa omogočajo filtracijo prahu in aerosolov. Vplivajo tudi na zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, ki ga drevo, ko raste, vgradi vase in tako nekaj prispeva k zmanjševanju globalnega segrevanja.

Koristi dreves za mestno okolje je težko finančno ovrednotiti, čeprav je morda prav na ta način javnost in odločevalce najlažje prepričati o tem, da se sajenje dreves enostavno - splača. "Pri nas prav zdaj ocenjujemo možnosti uvedbe programa Stratum, ki za določeno mestno območje omogoča dokaj natančen izračun o tem, kakšne finančne koristi prinašajo sredstva, vložena v upravljanje urbanega gozda. Tako so na primer v ZDA, kjer so program izdelali, za eno od mest izračunali, da vsak v drevesa vloženi dolar prinese 1,89 dolarja koristi. Kjer je na primer na mestni ulici drevje pravilno razporejeno, se močno, lahko celo za 25 do 50 odstotkov, zmanjša poraba energije za hlajenje. Enako lahko ob pravilno postavljenem vetrobranskem drevju pozimi za 10 do 20 odstotkov zmanjšamo stroške ogrevanja."

Za upravljanje z drevesi nista dovolj dvigalo in motorna žaga

In kako je z drevesi v urbanem okolju v Sloveniji? Stanje ni katastrofalno, a zdaleč ne idealno, ocenjuje dr. Brus. "Imamo pa veliko možnosti za to, da stvari postavimo na bolje. Mestne oblasti se pomena dreves vse bolj zavedajo, a praviloma temu ne posvečajo dovolj pozornosti, predvsem pa ne dovolj finančnih sredstev."

Pravi, da je pomembno, da pri načrtovanju ozelenitve mest sodelujejo lokalne oblasti - to je občina, ki mora verjeti, da se ji to splača - lokalna javnost, ki je tista, ki ji je drevnina namenjena in do nje ne bo imela pravega odnosa, če ne bo seznanjena z njenimi koristmi ali če bo povsem odrinjena od odločanja, ter stroka, ki jo mora lokalna oblast angažirati. "Pri tem nikakor ne mislim samo na gozdarje; pri zasaditvi dreves v mestnih okoljih morajo sodelovati ljudje različnih strok - tudi krajinski arhitekti in vrtnarji, kar bi omogočalo celovit pogled na problem. Še večji problem kot zasajanje nove drevnine pa je vzdrževanje obstoječe. Zdaj je stanje pač takšno, da sta pogosto motorna žaga in dvigalo, ki ju ima nekdo, zadosti, da se mu zaupa upravljanje z drevesi v mestih. In ko je človek enkrat že dovolj visoko, pač odreže malo več, da se mu ne bo več treba tako kmalu vračati na vrh drevesa ... Zato so posegi pogosto pregrobi, pa še skregani z osnovnimi načeli o tem, kaj je lepo in predvsem, kaj drevo sploh lahko prenese."

Pomembno je, katero vrsto dreves posadimo

Ob načrtovanju ozelenitev bi morali dovolj pozornosti nameniti tudi pravilni izbiri vrst dreves, ki jih bomo sadili. Pogosto se namreč zgodi, da so v mestno okolje posajene vrste dreves, ki povzročajo težave, pogosto celo strupene in nevarne. "Idealne vrste dreves za urbano okolje ni in če hočemo, lahko v vsaki najdemo kaj negativnega: listje, ki pada z drevesa in maši odtoke, nevarnost, da se odlomi veja, uši, ki živijo na drevju in zaradi katerih imamo tiste lepljive kapljice po avtomobilih ..., a s pazljivo izbiro vrste se lahko izognemo marsikateri neprijetnosti," je prepričan dr. Brus.

Včasih je seveda potrebno kakšno drevo tudi posekati. "Drevo je živo bitje, ki dosega visoke starosti. In seveda ne zraste čez noč. Nekatera drevesa potrebujejo 200 do 300 let, da zrastejo do svoje maksimalne višine. Zato je potrebno vsak radikalen poseg še kako natančno utemeljiti in dobro premisliti, odločitev pa mora biti strokovna. Še posebej pozorni moramo biti do dreves, ki so zavarovana kot drevesna naravna dediščina. Če je le mogoče, je ta drevesa treba ohraniti. Vedno žal ne gre - spomnimo se na dragoceno rdečo bukev pred ljubljansko Opero."

A ko gospodarimo z drevninami v urbanem okolju, se moramo zavedati, da je tudi drevo minljivo živo bitje. Drevo, kakršnega želimo v urbanem okolju, mora biti najprej varno, poleg tega pa mora opravljati svoje funkcije. Drevo, ki ni več varno, je treba odstraniti, prav tako kot drevo, ki ne izpolnjuje nobene od svojih vlog, in ga pač zamenjati z ustreznejšim. Kot na primer pred slovenskim parlamentom, dodaja dr. Brus: "Celo pred najvišjo inštitucijo države, ki ta čas predseduje Evropski uniji, lahko najdete drevo, ki ne opravlja prav nobene funkcije in celo kazi podobo prostora. Odsluženo drevo bi morali že zdavnaj zamenjati z ustreznejšim, za takšen eliten prostor primernim drevesom. Ampak verjetno še nihče ni pomislil, da bi bilo to potrebno."