Nekateri že tenko piskajo

Po uradnih podatkih živi pri nas v revščini več kot dvesto tisoč ljudi, med najbolj ogrožene skupine sodijo upokojenci z nizkimi pokojninami.

V revščini prebija dneve kar 47 odstotkov ljudi, ki so starejši od 54 let in živijo sami. Po podatkih projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki poteka pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije, vsak tretji upokojenec, starejši od 69 let, s svojo pokojnino ne more poravnati vseh stroškov, več kot polovici pa pri plačilu najbolj osnovnih potreb pomagajo otroci. Nekateri nimajo denarja niti za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in za nakup nujnih zdravil …

V Sindikatu upokojencev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zatrjujejo, da revščina med upokojenci narašča tudi zato, ker se poslabšuje razmerje med povprečno plačo in pokojnino. Še leta 2000 je povprečna neto starostna pokojnina predstavljala 75,3 odstotka neto plače, v letu 2005 je prvič padla pod mejo 70 odstotkov, lani je znašala le še 67,1 odstotka plače. V sindikatu zahtevajo, da bi razmerje med povprečno plačo in pokojnino dvignili na 1: 0,725, zvišali osnovo za odmero dodatnih pravic in varstveni dodatek ter uvedli draginjski dodatek. Vladajoča koalicija ga bo v volilnem letu bržkone tudi izplačala, predsednik DeSUS-a Karl Erjavec naj bi ga izpogajal v zameno za podporo njegove stranke referendumu o pokrajinah. Kot je neuradno slišati, naj bi upokojencem, ki dobijo od 400 do 500 evrov pokojnine, izplačali od 80 do 170 evrov dodatka.

Če sedanja vladajoča koalicija ne bi pred tremi leti spremenila pokojninskega zakona, s katerim je uvedla doslednejše usklajevanje pokojnin z gibanjem plač, bi bili upokojenci danes še na slabšem, kot so sicer. Ko so na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje primerjali usklajevanje po starem in spremenjenem zakonu, so ugotovili, da bi se najnižja pokojninska osnova v letu 2006 ob usklajevanju pokojnin po starem zakonu zvišala za 2,8 odstotka, po spremenjenem pa se je za 5,1 odstotka. Podobno kažejo izračuni tudi za lani, po starem zakonu bi se zvišala za 4,1 odstotka, po novem se je za 5,9 odstotka. Upokojenci priznavajo, da je spremenjeni zakon ugodnejši od starega, hkrati pa želijo, da bi pokojnine namesto z bruto usklajevali z neto plačami. Davčna reforma je sicer vplivala tudi na porast pokojnin, vendar precej manj kot na zvišanje neto plač. Po statističnih podatkih se je povprečna bruto plača lani zvišala za 5,9 odstotka, povprečna neto plača pa za 7,9 odstotka.

V Sloveniji je v skupini starejših, starih od 56 do 64 let, le 10 odstotkov zaposlenih žensk in 22 odstotkov moških, v prihodnje naj bi se ta delež občutno povečal. Samo zviševanje starostne meje za upokojitev in nagrajevanje daljše delovne dobe pa ne bosta dovolj, da bi Slovenci delali dlje oz. da bi ostali na delovnem mestu tudi po šestdesetem letu starosti. Starejši so že jasno in glasno povedali, da so pripravljeni delati dlje, če bi se na delovnem mestu dobro počutili, če bi jih delodajalci in sodelavci razumeli in sprejeli, če bi delovne okoliščine prilagodili njihovim potrebam, če bi lahko usklajevali zahteve delovnega mesta in družine … Raziskava, v kateri je lani sodelovalo skoraj 1.300 podjetij iz šestih držav srednje Evrope, med njimi tudi iz Slovenije, je pokazala, da je le 18 odstotkov podjetij pripravljeno zaposliti starejše delavce, v 30 odstotkih podjetij starejših ne bi zaposlili oz. bi jih zaposlili le, če ne bi bilo mlajših delavcev, v preostalih 52 odstotkih bi starejše delavce zaposlili le pogojno (za določen delovni čas, za plačilo subvencije) ali bi zaposlili le (visoko) usposobljene.