Pustolovščina te zasvoji

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / ponedeljek, 9. junij 2008 / 06:00

Predstavljamo tri pustolovce z Gorenjskega: 39-letnega Matevža Slapničarja iz Lesc, 30-letnega Klemna Udoviča s Prebačevega in 26-letnega Roberta Rakovca iz Zgornjih Dupelj.

Od kdaj tekmujete na pustolovskih tekmah in zakaj ste se odločili postati »pustolovec«?

Matevž: »Nad adventure race-i sem se navdušil, ko sem pred več kot desetimi leti na Discovery Channelu prvič videl prenose Eco-Challena in Raid Galloise. Prvega tekmovanja sem se udeležil leta 2004 v Velenju in takoj sem bil zasvojen. Od leta 2006 tekmujem v ekipi Lima Salomon adventureteam.si, v kateri se s tem športom ukvarjamo bolj resno in se udeležujemo tudi večjih tekmovanj v tujini.«

Klemen: »Za pustolovske tekme sem se navdušil po udeležbi na Kranjski mestni avanturi. Takrat sva z Robertom Rakovcem kot oba povsem neizkušena v podobnih tekmovanjih opravila z vso konkurenco in že na prvi tekmi, kot ekipa Intersport McKinley,zasedla prvo mesto. Od takrat dalje na eno oz. dvodnevnih variantah pustolovskih tekem nikoli ne manjkam. Poleg tekmovanja je v ospredju tudi druženje s podobno zagnanimi in mislečimi rekreativci, ki resničnouživajo v preiskušanju svojih zmogljivosti.«

Robert: »Tekmujem od leta 2003. Odzval sem se povabilu sotekmovalke, prej sem tekmoval v gorskih tekih.«

Tekmovanje je sestavljeno iz različnih športov. S čim vse se ukvarjate?

Matevž: »Moja športna zgodovina je zelo dolga in raznovrstna. Po osnovnošolskih neuspešnih spogledovanjih z žogo sem se nekaj let aktivno ukvarjal s športnim plesom, nato z alpinizmom, proti koncu srednje šole pa sem začel rekreativno teči. Bolj resno sem se lotil vzdržljivostnega športa šele v poznih dvajsetih. Najprej sem le tekel, potem sem se navdušil nad triatlonom (predvsem dolgim – Ironman triatlonom). Tako tudi sedaj večinoma tečem in kolesarim, za drugo pa ob družini in službenih obveznostih zmanjka časa.«

Klemen: »Za taka tekmovanja je bistveno, da se s športom res rad ukvarjaš, da ti nikoli ne zmajka motivacije in veselja. Bistvena je večletna kontinuiteta, športna kilometraža, ki se pokaže na daljših preizkušnjah, ko na hitro natrenirane ekipe ponavadi odpovedo. Mene šport spremlja že od začetka osnovne šole, ko sva z bratom igrala hokej v kranjskem Triglavu, od takrat nisem izgubil še nobene sezone, ko se ne bi ukvarjal vsaj z enim športom.«

Robert: »Ljubiteljsko se ukvarjam s tekom, gorskim kolesarjenjem, planinarjenjem …«

Katera disciplina vam povzroča največ težav?

Matevž: »Težav mi ne povzroča nobena disciplina. Na splošno smo slovenski tekmovalci relativno slabi veslači in na tekmovanjih v tujini pri tem kar precej izgubljamo. Sicer pa največje težave povzroča kombinacija neprespanosti in utrujenosti na daljših tekmovanjih, še posebej, ker je zaradi orientacije potrebna neprestana koncentracija, da ne pride do napak, kar je še posebej težavno ponoči ob slabši vidljivosti.«

Klemen: »Resnično imam rad vse športe in v vseh sem povsem konkurenčen. Večje težave imam z orientacijo s pomočjo zemljevida, kar me je že velikokrat stalo dodatnih kilometrov in precej izgubljenih ur v primerjavi s konkurenco, ki je v tem boljša.«

Robert: »Največ težav mi povzroča plavanje.«

Koliko trenirate?

Matevž: »Jaz osebno že od nekdaj treniram relativno malo, to je med pet in deset ur na teden. Treningi so zelo podobni treningom drugih vzdržljivostnih športnikov. Neprespanosti pa se žal ne da natrenirati. Na primer na tridnevnih tekmovanjih spimo v dveh nočeh največ kakšno uro, na daljših, petdnevnih, pa največ dve uri na noč.«

Klemen: »Treniram povsem po občutku, štiri do petkrat na teden in tudi s planom treningov se ne obremenjujem. Ali je na vrsti kolo, veslanje po Savi ali tek na Jošta, je odvisno od trenutne situacije.«

Robert: »Skoraj vsak dan tečem ali kolesarim.«

Vaša doslej največja in najbolj uspešna pustolovščina?

Matevž: »Težko je izpostaviti le eno. Kar se uspeha tiče, smo zelo ponosni na zmago na slovenskem pustolovskem tekmovanju lani, nastopili bomo tudi letos, in pa na 15. mesto na svetovnem prvenstvu pred dvema letoma. Prva je za nas zelo pomembna, ker je tekmovanje doma in smo bili prva slovenska ekipa z zmago v petih letih, kolikor ta tekma obstaja. Tekma v Kanadi pa je trajala osem dni in je obsegala 600 km kolesarjenja, 200 km teka in 200 km veslanja. Tam smo tekmovali res z najboljšimi ekipami sveta in predvsem nabirali izkušnje, ki so pri teh tekmovanjih zelo pomembne, mnogokrat prav tako kot sama fizična pripravljenost.«

Klemen: »Najboljši rezultat je še vedno ostal iz prve kranjske tekme, drugače pa je bila najzanimivejša dvodnevna Bohinjska avantura v letu 2006. V dveh dneh in eni noči smo prekolesarili inpretekli dobršen del okoliških gora, dvakrat preveslali in preplavali jezero, sončni zahod sva z Robertom ujela na vrhu Tičarice, sledil je spust v dolino in nočni vzpon s kolesom do Sorice in nazaj do Koble, potem skoraj plezalni - direktni vzpon na Vogel, vožnja z gondolo ob 7. uri zjutraj v dolino,veslanje po jezeru in spust po Savi do kampa, s kolesi nazaj do jezera in abzajl preko plezališča Pod skalco. Nepozabno.«

Robert: »Kranjska mestna pustolovščina, prva kratka tekma, katere sva se udeležila s Klemnom in takoj zmagala.«

Tekmujete tudi v kakšnem drugem športu?

Matevž: »Še vedno se imam tudi za triatlonca in se udeležim vsaj enega Ironmana na leto (letos grem na desetega), poskušam pa v svoj urnik "spraviti" tudi en maraton.«

Klemen: »Seveda se rad udeležim tudi ostalih tekem, predvsem tekaških maratonov, kot sta SAM in Maraton štirih občin, športni navdušenci iz Kondorja z Godešiča pa so me navdušili tudi za Triatlon Jeklenih v Bohinju.«

Robert: »Občasno se udeležujem tekmovanj v gorskih tekih.«