Neprecenljiva je pomoč drugemu

Učenke in učenci 4. a razreda Osnovne šole Škofja Loka - Mesto so kot kamenčki v prekrasnem mozaiku in ravno pristne človeške vrline so jih pripeljale do naj razreda.

Razred 4. a Osnovne šole Škofja Loka - Mesto sije v prijateljski luči, kot rada pove razredničarka Vanja Hudolin. »Poleg tega, da se lepo razumemo, si tudi pomagamo. V razredu imamo težje gibalno oviranega dečka Žana, ki se že vsa štiri leta skupaj z drugimi sošolci enakovredno vključuje v vzgojno–izobraževalni program, vključno z vsemi dnevi dejavnosti, kot so naravoslovni, kulturni, tehniški in športni dnevi,« pravi Hudolinova. »Do Žana smo prijazni in mu radi priskočimo na pomoč,« sta povedali učenki Nika Rupar in Klara Kržišnik.

Učenke in učenci 4. a so doma iz številnejših družin, večinoma so vozači. Nekaj posebnega so tudi po številnih obšolskih dejavnostih. Triindvajset jih je v razredu in vsi so hiteli pripovedovati, kaj vse počnejo. »Zbiram znamke, značke, star denar, evro bankovce,« je povedal učenec Domen Stanonik. »Plešem renesančne plese,« je dejala učenka Živa Bizovičar, sošolki Luciji Demšar pa je ljubši sodobni ples. Nekaj jih pleše pri folklori, spet drugi imajo raje igranje na inštrumente. »Zbiram kristale, minerale, fosile, pa tudi čisto navadne kamne,« je povedal Nejc Jereb. »Treniram nogomet in zbiram slike nogometašev,« je povedal Primož Guzelj. Nasploh so razred športnikov; plavalcev, kolesarjev, floorballistov, pohodnikov.

»Rada bi poudarila tudi izjemno dobro sodelovanje s starši, kar se mi zdi nujno potrebno pri vzgoji mlade osebnosti, kateri smo prav starši in učitelji veliki vzorniki. Le s skupnim sodelovanjem in doslednostjo lahko dosežem največji uspeh - vzgojiti naše otroke v samostojne, vedoželjne in iskrive ljudi,« je zanimivo razmišljanje razredničarke Vanje Hudolin, ki se bo ob koncu šolskega leta po štirih letih poslovila od tega razreda.