Žrtvam daje varno zavetje

Varna hiša Gorenjske je namenjena ženskam in otrokom, žrtvam nasilja v družini. Prvih pet let njenega obstoja so zaokrožili s slovesnostjo v Preddvoru.

Preddvor - V mnogih družinah namesto pogovora padajo udarci, ponavljajoče se nasilje pa pušča hude posledice. Varna hiša ponuja možnost, da se trpinčena ženska z otroki umakne življenju z nasilnežem, dobi tam strokovno pomoč, se umiri in okrepi za svoje prihodnje življenje. Varna hiša Gorenjske je ena izmed enajstih na Slovenskem. O njeni ustanovitvi pred petimi leti je na slovesnosti v Preddvoru spregovorila predsednica društva za pomoč žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske Staša Sitar. Varno hišo je strokovno zasnovala projektna skupina direktorjev centrov za socialno delo na Gorenjskem, kupile so jo gorenjske občine, ki danes ob državi in donatorjih tudi sofinancirajo njene programe. V petih letih se je v varno hišo zateklo 216 žensk in otrok, vse večjim potrebam pa nameravajo v prihodnje zadostiti z dodatnim stanovanjem, ki bo lahko sprejelo sedem žensk in njihovih otrok.

Različnim oblikam nasilja moramo posvetiti več skrbi, besed in dejanj, je v Preddvoru dejala slavnostna govornica Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic. Zadovoljna je, da sedaj v državi velja zakon o preprečevanju nasilja v družini, obenem pa obžaluje, da je na pol poti zastal družinski zakonik, ki bi to področje še temeljiteje uredil in prepovedal tudi telesno kaznovanje otrok. Po njenem mnenju še vedno ni dobro rešeno vprašanje, kako pomagati žrtvam. Varne hiše so znanilke sprememb, saj žrtvam nasilja pokažejo izhod, premalo pa je še možnosti, da bi žrtvam pomagali zunaj njihovih zidov. Da ni dovolj le varna hiša, pač pa je treba družbeno pozornost v večji meri usmeriti v družino, da bi se njeni člani znali med seboj pogovarjati in se poslušati, je menil tudi Miran Zadnikar, župan občine Preddvor, ki je gostila slovesnost.

O zgodbah žrtev, ki poiščejo zavetje v varni hiši, je spregovorila njena vodja Vilma Regovc, najbolj presunljivo pa je bilo pričevanje ene od nekdanjih prebivalk varne hiše Tatjane, ki je v njej s tremi majhnimi hčerkami preživela enajst mesecev. Preden je v njej našla zavetje in si utrdila samozavest za nadaljnje življenje stran od nasilnega partnerja, je prestajala udarce, težke besede, psihično nasilje, večkrat bežala in se skrivala, potem pa se je odločila, da mora sebi in otrokom zagotoviti drugačno življenje. To ji je sedaj uspelo.