Gabrijel Pagon ohranja tradicijo z unikatnimi lesenimi izdelki. V rokah ima star žehtar. (Foto: Tina Dokl)

Mojster obdelave lesa

Gabrijel Pagon je prvi leseni izdelek, to je bil žehtar, naredil že pri svojih dvanajstih letih.

Bistrica pri Tržiču - Gabrijel Pagon iz Bistrice pri Tržiču, po rodu pa Primorec, je mojster obdelave lesa. Domačo hišo krasijo unikatni leseni krožniki, sklede, skrinje, zibelke, možnar, lesena smetišnica, šuštarski stol ... V les tudi žge. »Živim v mestu s čevljarsko tradicijo, zato tudi taki izdelki, kot je šuštarski stol, ne smejo iti v pozabo,« pove Gabrijel Pagon. Doma hrani žehtar (po primorsko) oziroma golido, to je posoda z enim ročem, v katero so molzli mleko. »Žehtar sem naredil pri svojih dvanajstih letih. Mama je imela star žehtar, pa sem rekel, da ji bom naredil novega,« se spominja Pagon. Za mizarja se je izučil v letih 1953-1956 v Solkanu, zatem je odšel v Poljane s trebuhom za kruhom. Po vojaščini je služboval v Kranju v trgovini s pohištvom, že kmalu je postal pomočnik poslovodje, zato se je prekvalificiral v trgovca. Leta 1967 je v domači hiši v Bistrici pri Tržiču odprl obrt. »Doma sem imel obrt, pazil sem na sina in hčerko, ko je bila žena v službi, zraven sem uspešno končal še srednjo komercialno šolo. Dobrih sedem let sem imel mizarsko obrt, potem sem šel za prodajnega referenta v Jelovico. Upokojitev leta 1991 sem dočakal v tržiškem Peku kot revizor trgovin,« pripoveduje.

Upokojitev je prinesla tisto, kar si je že dolgo želel: čas za svoj najljubši hobi, obdelavo lesa. »To je tisto, čemur pravimo za dušo,« pove. Na zalogi ima kar sedemindvajset vrst lesa. »Zelo rad obdelujem oreh in javor, nekaj posebnega sta jelša in češnja. Kot zanimivost naj povem, da imam skodelice iz cipresovine.« Skuha tudi žganje iz domačih hrušk, steklenico žganega pa zapečati z unikatnim lesenim zamaškom. Omenil je še eno zanimivo podrobnost: vse lesene izdelke, ki služijo za prehranske namene, prepoji in spolira z oljčnim oljem. »Ne spomnim se, da bi katero zimo tako užival, kot sem letošnjo. Zunaj je bil mraz, jaz pa sem bil na toplem, v objemu lesa,« še pove Gabrijel Pagon.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 12. september 2007 / 07:00

Kresničke za naše malčke

Jakob Klofutar, Svetniška skupina Mladi za Kranj

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 3. februar 2024 / 18:13

»Ti, ta flet'n, skravžlan, boš pa igral«

Podelitev Severjevih nagrad lani decembra na Loškem odru je bila posebno slovesna. Za življenjsko delo v slovenskem ljubiteljskem gledališču je Severjevo nagrado prejel domačin, dolgoletni igralec Loš...

Kultura / sobota, 3. februar 2024 / 18:12

Ko dinozaver postane virtuoz

Zakladnici knjig v založništvu Pucihar music, iz katerih se otroci lahko učijo igranja na flavto, klavir in druga glasbila, sta Blaž Pucihar in dr. Ana Kavčič Pucihar dodala novo zbirko skladb za flav...

Slovenija / sobota, 3. februar 2024 / 18:11

Milijoni, brez sreče in ljubezni

»Nekje sem brala, da je lepa beseda, namenjena sočloveku, poleg poljubljanja tisti način medsebojne izmenjave, ki nas najbolj osreči,« je dejala Marija Olip, ravnateljica Višje šole za gospodarske...

Gospodarstvo / sobota, 3. februar 2024 / 18:10

Od iPhona do samokolnice

Kupci na spletu postajajo vse bolj racionalni, kaže zadnja raziskava platforme Ceneje! in družbe Valicon.

Kranj / sobota, 3. februar 2024 / 18:10

Patru Metodu Benediku Trubarjevo priznanje

Kranjskemu rojaku prof. dr. Metodu Benediku, teologu, cerkvenemu zgodovinarju in zaslužnemu profesorju Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, so Trubarjevo priznanje za leto 2023 podelili v torek v...