Ples naj bo izviren, prijeten za poslušanje in lep za oko

Besedilo: Suzana P. Kovačič
sreda, 4. junij 2008 / 06:00

Folklorna skupina Iskraemeco Kranj letos praznuje tridesetletnico delovanja. Nekaj vtisov sta strnila Marija in Jože Šenk, ki sta srčno predana tej skupini že od njenega nastanka.

Folklorna skupina Iskraemeco Kranj se ponaša z dolgo tradicijo, njeno udejstvovanje bogati slovenski in svetovni kulturni prostor že tri desetletja. »Delujemo na vseh področjih, tako plesnem, glasbenem, pevskem, kot na področju ohranjanja in raziskovanja običajev in oblačilne zapuščine,« je povedala Marija Šenk, ki je že tri desetletja, odkar obstaja skupina pod tem imenom, predsednica Folklorne skupine Iskraemeco. Jože Šenk, ki je predan folklori več kot petdeset let, je v skupini strokovni in umetniški vodja, mentor in koreograf. »Veliko let sem ples raziskoval po terenu, znanje sem dobival tudi na seminarjih,« je povedal Jože Šenk.

Kako globoko je ukoreninjeno delovanje skupine v naš prostor, pove podatek, da imajo danes več kot 170 članov. »Delujejo mlajša otroška folklorna skupina, mladinska folklorna skupina, članska, skupina 40+, tamburaški orkester, narodnozabavni ansambel, glasbeniki za spremljavo. Na Osnovni šoli Predoslje, s katero odlično sodelujemo in v njihovih prostorih tudi vadimo, pa učimo še starejšo otroško folklorno skupino,« je povedala Marija Šenk.

Raziskujejo oblačilno kulturo

»Ob pomoči poznavalcev oblačilne dediščine smo raziskali oblačilni videz ljudi na Gorenjskem v sredini 19. stoletja. Na terenu smo zbirali slikovno gradivo, na podlagi katerega smo kupili blago in izdelali kostume, ki ponazarjajo, kako so se ljudje v okolici večjih mest na Gorenjskem oblačili v času, ko je v Kranju živel dr. France Prešeren. Pri tem gre za povsem nov pristop do poustvarjanja naše oblačilne dediščine. Naše ženske kostume v tem pogledu zaznamujejo široka krila, izdelana iz volnenega ali svilenega blaga, široki unikatno izdelani predpasniki, ozka vrhnja oblačila (špenzerji) in bela pokrivala (peče), moške kostume pa sestavljajo podkolenske ali dolge hlače, bele srajce ... Moram poudariti, da je vsak oblačilni kos zašit kot unikat in da ustreza načelom sodobne kostumografije v folklornih skupinah,« je povedala Šenkova. Kostume jim je sešila Olga Bevk.

Lepota se je naselila vsepovsod

»Vsak gledalec gleda in posluša, zato ni pomembno le to, da se plesnih korakov dobro naučiš, ampak je pomembno tudi to, da je koreografija zanimiva za ljudi. Posebnost naše skupine je scena, lahko rečem, da je vsak naš koncert scensko dobro podprt,« je povedala Šenkova.

Skupina spada v zvrst reproduktivnih skupin, ki ima celovit program slovenskih narodnih plesov z Gorenjskega, Primorskega, Goriškega, Rezije, Goričkega, Prekmurja, Bele krajine ... Takole so poetično opisali dogajanje na aprilskem koncertu v Predosljah ob njihovi tridesetletnici: »Lepa je naša Slovenija, ta košček sveta v srcu Evrope, na križpotju cesta od hladnega severa k toplemu jugu, za soncem od vzhoda proti zahodu. Lepota se je naselila vsepovsod: v pomursko ravnino, na mogočne vence gora, v zamaknjene gorenjske doline, na valujoče, hudomušne, krotke dolenjske griče, na teransko bridki Kras, k oknu sinjega morja; za pest zemlje, a polno prgišče lepega ...« Si predstavljate, da vse to doživite skozi ples?

Ime Slovenije ponesli v svet

Pod sedanjim imenom skupina deluje od leta 1978 in je doslej predstavila bogastvo ljudskega plesa po vsej naši domovini in zunaj njenih meja. »Gostovali smo praktično že po vsej Evropi, pa tudi v Ameriki in Afriki. Med večjimi gostovanji naj omenim mednarodni folklorni festival na Cipru, Alpe-Adria festival v Avstriji, pa folklorna festivala v Španiji in na Madžarskem, letos smo bili na folklornem festivalu Evropa pleše na Nizozemskem ... Seveda v domačem kraju in občini ne manjkamo na nobeni prireditvi, če nas le povabijo. Organiziramo celovečerne nastope po Sloveniji, nastopamo na Televiziji Slovenija in na POP TV, na Alpskem večeru na Bledu, pri Jožovcu v Begunjah, na protokolarnih dogodkih. Dobro sodelujemo z Mestno občino Kranj in Zavodom za turizem Kranj. Glasbeniki in skupina smo našli tudi prostor v knjigi Ivana Sivca Vsi najboljši muzikanti II,« je nanizal le delček bogastva nastopov Jože Šenk. Izdali so tudi predstavitveni VHS in DVD skupine.

Priznanja za tisto, kar delajo s srcem

Ker je že tako, da na mladih svet stoji, veliko pozornost posvečajo otroškim skupinam. »Lani je naša starejša otroška skupina na XI. državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev prejela srebrno priznanje, na letošnjem pa je mlajša otroška skupina prejela zlato priznanje, starejša pa srebrno,« je povedala Marija Šenk.

Poleg najlepše nagrade - zadovoljne publike - so folkloristi prejeli še veliko odmevnih nagrad in priznanj. »Dobili smo Veliko Prešernovo plaketo Mestne občine Kranj, Malo Prešernovo plaketo Mestne občine Kranj, Srebrnega sejalca 2007, letos tudi mednarodno priznanje o folklori CIOFF. Veliko imamo priznanj iz tujine, kjer zastopamo Slovenijo na mednarodnih folklornih festivalih,« je povzel Jože Šenk in dodal: »Tradicija naše folklorne skupine je izredno močna in četudi nismo vedno prvi ali drugi, smo pa vedno v špici.«

Tridesetletnica je lepa popotnica

»Med večjimi dogodki v jubilejnem letu je bil celovečerni koncert 26. aprila v Kulturnem domu v Predosljah. Sledil je že peti mednarodni otroški festival, 23. in 24. maja, prav tako v domačem kulturnem domu. Ob krajevnem prazniku bomo ponovili jubilejni koncert, imeli ga bomo na prostem na posestvu župnišča ob krajevnem prazniku. Jeseni bomo priredili še tamburaški festival,« je povzela Šenkova.

Naloga folklornih skupin v sodobnosti je, da ohranjajo, v večji meri pa poustvarjajo ljudsko izročilo preteklih obdobij. Folklorna skupina skrbi, da ljudje v današnjem času spoznavajo način življenja ljudi v preteklih obdobjih, hkrati pa se s tem povečuje zavest o pomenu naše nacionalne dediščine. Folklorna skupina Iskraemeco ima torej še veliko izzivov za nadaljnjih (vsaj) trideset let ...