Čudovito

Prejšnji torek je bil čudovit dan za kolesarjenje. Kazalo je že, da zna biti celo prevroče, vendar je ob 17. uri termometer kazal 25 stopinj - ugodnejše temperature si kolesar skoraj ne more želeti.

Za nami je krasen teden. V Kranju smo si ogledali dve vrhunski dirki in odlične uspehe gorenjskih tekmovalcev. Končal se je Giro z imenitnim dosežkom Tadeja Valjavca, pred nami sta Memorial Mirka Krakerja in maraton Franja. Kolesarska sezona je torej na vrhuncu. Naša kolesarska skupina je že skoraj formirana. Štirinajst dni nazaj smo bentili, da je šlo prehitro, vendar smo zdaj spet na takih hitrostih, ki so za vse nas primerne. Naš konstanten tempo pod 30 km/h bo ostal še naprej, vse dokler sami ne bomo začutili, da so naše noge zmožne hitrejšega obračanja pedal. Hitrost za nas trenutno ni pomembna. Bolj pomembno je, da se znebimo strahu pred vožnjo v skupini, da obvladamo kolesarjenje v zavetrju v spustih, skozi ovinke in seveda, da vemo, kako se kolesari navkreber.

Danes kaže, da bo zopet krasen dan za kolesarjenje. Če se vrnemo na začeto temo o vožnji v večji skupini, smo prišli do repa. Na repu je zadnji par v skupini. Verjetno ste mislili, da je zadnjem paru najlepše in najudobnejše izmed vseh v skupini. Pa zopet ni tako. Zadnji par mora vzdrževati stik z »zunanjim svetom«. Ko dobi informacijo, da bo skupina spremenila smer, se mora zadnji par obrniti in se prepričati, ali je to dovolj varno za celo skupino. Ponavadi je od trenutka, ko se vodilni par prepriča, ali lahko spremeni smer, in do trenutka, ko informacijo dobi zadnji par, kar nekaj sekund, zato se lahko stanje na cesti spremeni. V tem lahko pride vozilo za nami, nepričakovano ali prehitro, in mora v takem primeru zadnji par obvestiti kolesarje pred sabo, ali je varno za manever cele skupine. Zadnji par komunicira z vozniki avtomobilov. Jasno jim mora z roko nakazati smer, v katero bo zavila cela skupina, in potem še vsem drugim sporočiti, da bo zavijanje, sprememba smeri varna. Zadnji par se seveda vedno tudi zahvali vozniku avtomobila, ki je njegovo kretnjo upošteval, tako da dvigne palec. Zadnji par ima najboljši pregled nad celo skupino, zato tudi dostikrat opozarja na morebitne napake, ki jih delajo kolesarji v sredici.

Če povzamemo ali če smo si zapomnili, kakšne naloge ima vodilni par, kako se vozimo v sredici in kako na repu, potem smo teoretično že za na cesto. Teoretično že, kaj pa praktično? No, zato imamo pa skupne vadbe, na katerih bomo začeli vse to preizkušati in se kar se da hitro naučiti. Na cesti so nevarnosti povsod in vedno. Prejšnji teden smo doživeli kar dva padca, vendar hvala bogu ni bilo nič hujšega.

V nedeljo bo »odpadli« maraton Kranj-Jezersko, Memorial Mirka Krakarja. Na štartu bo veliko kolesarjev, zato moramo biti še posebej pozorni na prav vse dejavnike, ki lahko pripeljejo do nesreče. Pozorni bodite na kolesarje pred sabo, ob sebi in za sabo. Tisti, ki še niste vešči kolesarjenja v tako veliki skupini, se raje držite skrajno levega ali desnega roba cestišča. Poskrbite, da boste vsaj na eni strani »frej«, torej brez kolesarja ob sebi. To je finta, ki vam bo dala večji občutek varnosti.

V primeru, da se temperatura dvigne nad 25 stopinj, nikar ne pozabite na dodatno osvežitev. Pri tako visokih temperaturah je en bidon že premalo. Pripravite si še enega, če slučajno še nimate montiranih dveh košaric za plastenke. Oblecite se v svetlejša oblačila in ne pozabite na sončna očala. Sonce in močna svetloba, ki se odbija od asfalta, je vedno zelo moteč dejavnik pri vožnji.