Starodobniki na dveh kolesih

Škofja Loka, vajena srečanj starodobnih smučarjev, je dobila svojo poletno različico. Prvič so se namreč srečali starodobni kolesarji.

Škofja Loka - Tudi tega je pripravilo društvo Rovtarji, že prvega pa se je udeležilo okoli 80 kolesarjev. Ker so v tisočletno Škofjo Loko prišli tudi Hrvatje iz Koprivnice, se je srečanje štelo kot mednarodno. »Prijatelji iz mondenega avstrijskega mesta Zell am See, s katerimi se poznamo s srečanj smučarjev starodobnikov, so nas lani povabili na res lepo srečanje, ki bi mi, če ne bi bil s kmetov doma, zvabilo solze v oči,« se pošali predsednik Rovtarjev Brane Tavčar. »V Avstriji smo zvedeli za klub starodobnih kolesarjev v Beltincih po imenu Dimek in z njimi smo navezali stike. Povabili so nas na svoje srečanje z več kot dvesto udeleženci. Kar malce jim zavidamo starodobne primerke na dveh kolesih in obžalujemo, da smo Gorenjci prehitro pospravili svoja podstrešja.«

Na prvem srečanju starodobnih kolesarjev, za katero Rovtarji želijo, da bi postalo enako tradicionalno kot njihova zimska različica, se je izkazalo, da niso vsi zavrgli starih primerkov s podstrešij. Ljudje premorejo zelo stara in zelo posebna kolesa. Zelo zanimivo kolo z lesenimi platišči, narejenimi iz pušpanovega lesa, ki ga je v preteklosti za bogatejše naročnike izdelovalo podjetje Mürer iz Trsta, je vozila Marta Svojšak. Povedala je, da je kolo last njene družine 60 let in je bilo kupljeno že rabljeno. »To je moja prva javna predstavitev kolesa, saj bi bilo škoda, da ljudje takšne redkosti ne bi videli,« je menila sogovornica, odeta v oblačila, ki so se po starosti ujemala s prevoznim sredstvom. Tudi Ana Žorž, znana kot zbirateljica starih oblačil, prirediteljica modnih revij in smučarka na starodobnih smučeh, je bila s svojo družino vsa »v stilu«. Vozila pa je kolo na kardanski pogon iz leta 1900. Kranjčan Vinko Jensterle, ki si pozimi rad nadene starodobne smuči in krplje, se je pripeljal na dvokolesnem starodobniku. Kolo je iz leta 1928. Ker pa je mož tudi muzikant pri Suhi špagi, mu je dodal še prikolico za prevoz inštrumentov. Kolesarji so se na svojih muzejskih primerkih z datumi izdelave, zgodnejših od njihovih rojstnih, popeljali po starodavnem mestu, pri tem pa prečkali tudi tri mostove. Meščani in obiskovalci so se navduševali nad njihovo slikovitostjo, med njimi tudi Slavko Stanonik, ki mu je kar žal, da je njegovo prvo kolo končalo med staro šaro. »Leta 1947 sem zanj dal letno plačo,« se je spomnil Ločan.