Vsak voditelj ima svoj slog

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 2. junij 2008 / 06:00

Televizijska voditeljica Maja Sodja je že kot deklica sanjala, da bo nekoč novinarka.

Sanje so se ji uresničile, ko je pri 21 letih opravila avdicijo za Ekstra magazin, pri 28 letih pa je že voditeljica informativnih oddaj 24ur Popoldne in Zvečer. »Imela sem srečo, da se mi je ponudila ta priložnost. Zdelo se mi je, da bi to lahko dobro delala, ker sem že pred tem pri vklopih v živo s terena dokazala, da mi to delo zelo leži,« danes ugotavlja Maja, ki ob tem pripravlja tudi sobotne Vizite. Proste dneve voditeljica, ki zadnja leta živi v Ljubljani, pogosto izkoristi za sprehode s psičko, veliko pa se posveča tudi športu, ki je po njenem mnenju najboljša hrana za dušo.

Zdaj že dobra dva meseca vsak drugi teden vodite oddaji 24ur Popoldne in Zvečer. Kako ste se ujeli, ste se privadili na nov, najbrž napornejši ritem?

»Niti ni napornejši. Kot novinarka sem v službo prihajala ob devetih zjutraj, nato pa delala do dveh, treh popoldne, včasih pa do osmih, desetih zvečer. Za razliko od prej, zdaj točno vem, kdaj začnem delati in kdaj končam. V tednu, ko vodim 24ur Popoldne in Zvečer, prihajam v službo med 11. in 12. uro. Najprej pripravimo popoldanska poročila, nato gremo na kavo, da se dogovorimo, kaj bi se še dalo narediti, temu pa sledi priprava materiala za večerno oddajo. Najhujši tempo je med osmo in deseto uro zvečer. V tednu, ko ne vodim informativnih oddaj, pa ob torkih 'delam teren' za Vizito, v sredo zmontiramo prispevke, ob sobotah pa Vizito še posnamem. Zdaj se veliko lažje dogovarjam za povsem banalne stvari, recimo za kavo. Vsak drugi teden sem tri dni povsem prosta.«

In kaj počnete takrat? Uživate s psičko?

»S psičko Luno greva vsako jutro in popoldne ven. V prostih dneh uživam in v miru uredim vse tiste stvari, ki jih v tednu, ko me ni doma, ne morem.«

Večkrat ste že poudarili, da je vaš najljubši novinar in voditelj Richard Quest s CNN-a. S čim vas tako navdušuje?

»Še zdaleč ni edini, ki je dober. Na CNN-u je tudi Monita Rajpal, z indijskimi koreninami, ki pripravlja super oddajo Art of Life. Že tematika me zelo potegne. Tako pri Questu kot pri njej opazim tisti nivo, ob katerem si rečemo: 'evo, tako bi pa jaz želela to narediti, če bi se ukvarjala s tem'. Pritegne me vsebina oddaj, način podajanja novic. Njunega dela seveda ne gre primerjati z mojim, saj delata povsem drugačne stvari. Tu bi lahko izpostavila tudi vojno dopisnico Christiane Amanpour. Ogromno je novinarjev in voditeljev, ki jih cenim zaradi njihovega dela.«

In po katerem voditelju se, denimo, res ne bi zgledovali? Ob kom si mislite: katastrofa?

»Vsak voditelj sam pri sebi poskuša najti svoj način vodenja. Da ne postaneš nekdo drug, daš v vodenje ali prispevek nekaj svojega. Tudi na Pop TV imamo nekaj novinarjev, ki so zelo prepoznavni po svojem slogu, eden takih je Janez Usenik. Sama ne bi znala nikoli narediti stvari tako, kot jih naredi on.«

Leto dni pripravljate tudi Vizito. Sodeč po vžigalniku, ki ga zdajle vrtite med prsti, najbrž ne živite bolj zdravo …

»Toliko kot prej. Živim zelo zdravo in nimam slabe vesti zaradi kajenja, a se bom tudi tega enkrat odvadila. Sicer pa pazim nase in na svoje zdravje. Tudi prehranjujem se zdravo. Raje imam zelenjavo, meso jem zelo redko, morda petkrat na leto. Na kakšnem pikniku si privoščim pečeno perutničko. Zelo rada imam testenine, italijansko kuhinjo, zelenjavne juhe, jedi na žlico, repo, zelje, segedin brez mesa ...«

Delo, ki ga opravljate, je pravzaprav uresničitev vaših otroških sanj. Pri 21 letih ste opravili avdicijo za Ekstra magazin, pri 28 letih ste že voditeljica informativne oddaje. Ali kdaj razmišljate, da se je vse skupaj odvilo zelo hitro? Mnogi novinarji namreč dolgo čakajo na voditeljsko priložnost.

»Že kot deklica sem želela postati novinarka. Nisem imela kaj dosti časa razmišljati o tem. Imela sem srečo, da se mi je ponudila ta priložnost. Zdelo se mi je, da bi to lahko dobro delala, ker sem že pred tem pri vklopih v živo s terena dokazala, da mi to delo zelo leži.«

Ob vsem tem zaključujete študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Kako je Vrhničanki všeč Gorenjska?

»Oddati moram le še diplomo. Manjka mi deset strani. Gorenjska mi ni tuja. Moj oče je iz Zabreznice, vasice pri Žirovnici. Z bratom sva poleti tja hodila na počitnice. To so bile moje najlepše počitnice. Odraščala sem na Vrhniki, v blokovskem naselju, in iti 'na kmete', kjer so imeli kokoši in zajce, je bilo luksuz. Še danes grem kar pogosto na Gorenjsko. Zelo rada hodim v hribe, skoraj vsako leto grem na Sedmera jezera.«

Že veste, kako boste preživeli dopust?

»Po vsej verjetnosti bom junija in julija delala, v drugi polovici avgusta pa bom najbrž šla na Rodos. Rada imam neobremenjujoč dopust, da si najameš avto in se voziš vsak dan na drugo plažo.«

Ob obilici dela se vaša želja po trekingu v Himalaji najbrž še nekaj časa ne bo uresničila?

»Zdajle niti ne bi bil primeren čas. Za treking v Himalaji je absolutno najboljši čas v marcu. Traja najmanj 14 dni, tako da res ne vem, katerega marca si ga bom lahko privoščila, saj se pri nas v tistih mesecih na veliko dela.«

Ste športni tip?

»Kar. Šport se mi zdi absolutno najboljša hrana za dušo. Če se je le možno kje spraviti k sebi, spočiti, je to zunaj.«