Bolj od kazni je pomemben urejen in varen promet

Besedilo: Vilma Stanovnik
sobota, 31. maj 2008 / 06:00

V Kranju se zadnje čase marsikaj gradi, vse je pripravljeno za gradnjo nove knjižnice, za prenovo kulturnega kompleksa Khislstein, načrtuje se ureditev Slovenskega trga ... Željam in potrebam pa kar ni videti konca. O tem smo se pogovarjali z županom Damijanom Pernetom.

Mesec maj, ki ga radi imenujemo tudi mesec mladosti, se izteka, problemi mladih pa ostajajo. Se vam zdi, da vas mladi v Kranju opozarjajo na drugačne probleme, kot jih imajo mladi drugod po Sloveniji?

»Problematika mladih se v Kranju ne razlikuje veliko od vseslovenske problematike. Res pa je, da mladi na svoje probleme redno opozarjajo in v Kranju se zavedamo, da bo za mlade treba marsikaj narediti. Ne nazadnje smo jim to obljubili ob volitvah in zato tudi njihova opozorila jemljemo zelo resno in jih skušamo, kar je le mogoče hitro reševati.«

Mladi so v Kranju aktivni, pogrešajo pa svoj prostor, kjer bi se redno zbirali?

»Kranjska mladina je res zelo aktivna, to so pred kratkim dokazali tudi na tradicionalni prireditvi »Teden mladih«, ko so pripravili zanimiv program. Res pa v Kranju manjka prireditveni prostor, kot so ga nekoč vzeli za svojega v domu JLA, potem v Delavskem domu, sedaj pa nečesa takega nimajo. Imamo sicer mladinski center, ki pa ga mladi nekako ne vzamejo povsem za svojega. Zato bo nekaj primernega za mlade treba najti. Menim, da bi morali najti pravo rešitev tudi za mladinski hotel. S tem se že kar intenzivno ukvarjamo, čeprav se že sedaj Dijaški dom v času počitnic spremeni v nekakšen »Youth Hostel«. Vendar pa to zagotovo ne zadostuje potrebam takšnega mesta, kot je Kranj. Bilo je že kar nekaj idej za lokacije, od razmišljanja o stolpiču na Pungartu, zanimanje investitorja, da bi v »hostel« preuredili Majdičev Mlin, hotel Evropa … Dokončne rešitve pa še ni, si pa v Kranju mladinski hotel želimo urediti.«

Tisti mladi, ki si ustvarjajo družine, opozarjajo na težave pri iskanju stanovanj. Kaj se obeta?

»Zagotovo bo mladim treba omogočati stanovanja po ceni, da si jih bodo lahko privoščili. Gradnja, ki je prvotno namenjena mladim družinam in je bila financirana iz stanovanjskega sklada, že poteka, po mojih podatkih pa je bilo prijav relativno malo in vsa stanovanja še niso prodana. Na vsak način pa še načrtujemo gradnjo neprofitnih stanovanj. Stanovanja v Struževem, kjer bodo tudi na voljo neprofitna stanovanja, so razdeljena, moram pa opozoriti, da so potrebe po tovrstnih stanovanjih velike.«

Mlade skrbi tudi, kako po končanem šolanju najti pravo delo. Kaj menite, da bi lahko MOK naredila, da bi ga lažje našli?

»Majhen prispevek k temu bo zagotovo podjetniški inkubator, namenjen mladim podjetnikom, ki začenjajo svoj posel. Na območju bivše Mlekarne stoji objekt, ki smo ga kot spodbudo ter za namen razvoja podjetništva in inovativnosti dobili od Ministrstva za šolstvo in šport. Na tem prostoru se bo sicer gradil nov poslovno stanovanjski predel, v sklopu katerega bo zaživel tudi inkubator.«

Mnogi v Kranju pogrešajo tudi več priložnosti za razvedrilo, v kino na primer odhajajo v Ljubljano?

»Gotovo se bo marsikaj spremenilo ob odprtju Tuševega centra na Planini, kjer bodo tudi kino dvorane in ponudba rekreacije. To bodo zagotovo vsebine, ki bodo za marsikoga zanimive, na vsak način se bo s tem povečala ponudba preživljanja prostega časa v mestu. Se pa zelo trudimo, da bi v Kranju povečali ponudbo kvalitetnega preživljanja prostega časa za najmlajše, tudi v času med poletnimi počitnicami. Že lani je Jezikovna šola Jan organizirala različne delavnice, tudi letos bodo poskrbeli za podobno ponudbo in pričakujemo, da se bodo straši odločili vključiti svoje otroke v tovrstne aktivnosti. Osebno se zdi zelo pomembno, da se že najmlajšim ponudijo primerne vsebine preživljanja prostega časa in da niso prepuščeni ulici.«

Tudi šport mladim ponuja koristno preživljanje prostega časa. Kranjska občina je znana kot ena najbolj športnih, čeprav športni delavci in zanesenjaki že nekaj let opozarjajo na krizo in dejstvo, da Kranj izgublja kvalitetne športne prireditve, ki jih ponujajo prvoligaši?

»Po vseh podatkih, ki jih imamo, Kranj v slovenskem prostoru - glede vložka denarja za šport na prebivalca - še vedno sodi v sam vrh. Kranj ogromno denarja nameni športu, seveda veliko na račun zelo dragih športnih objektov, ki jih je treba vzdrževati. Tudi klubi dobijo kar nekaj denarja, tako da bi težko pritrdil, da se v šport ne vlaga. Vendar je treba ločevati med športom, za katerega primarno skrbi občina, in vrhunskim športom. V Sloveniji je pač športna politika taka, da občine skrbijo za vzgojo mladih, za množičnost,…, ko enkrat športniki vstopijo na profesionalna pota, pa se to konča. Denarja za te namene občinski proračuna nima, takrat je čas, ko se začne vključevanje drugih subjektov, npr. gospodarstva. Vemo, da je v Kranju precej velikih tovarn na žalost propadlo, da gospodarstvo ni več tako močno, kot je bilo, in zato je potencialnih sponzorjev manj. V Kranju je kar nekaj podjetij, ki strateško vlagajo v športnike, klube. A je na žalost te ponudbe manj, kot bi jo klubi, športniki, potrebovali.«

Klubi nimajo več krovne organizacije, kjer bi dobili nasvete za delo, za trženje, nekateri se pritožujejo, da tudi plače trenerjev niso redne?

»Občina izpolnjuje vse obveznosti do kranjskih športnih klubov. Letos je bilo res nekaj zaostanka s plačili, vendar samo zaradi tega, ker je bilo do marca v veljavi začasno financiranje, ki ni dovoljevalo izplačil. Sodelovanje med občino in klubi poteka, bomo pa to sodelovanje v prihodnosti še okrepili.«

Sodelovanje in strpnost bosta potrebna tudi pri urejanju razmer v starem delu mesta. Zapiranje mesta za promet je za nekatere nedopustno, drugi to podpirajo?

»Pri posameznikih spremembe velikokrat povzročajo razburjenja. Občina ima sprejete odloke glede prometne ureditve v mestnem jedru, ki pa se jih ni dalo upoštevati, ker ni bilo urejeno parkiranje za prebivalce, ki živijo in delajo v mestu. Ko smo s študijo ugotovili, kolikšna je potreba po parkirnih mestih, smo ta parkirišča zagotovili pri Čebelici in sedaj bomo lahko tudi bolj dosledni glede parkiranih vozil na mestih, kjer je parkiranje prepovedano. Na ta način so uredili promet v veliko evropskih in svetovnih mestnih jedrih in ljudje so se na to tudi navadili.«

V Kranju in okolici so omejitve hitrosti na 40 ali 50 kilometrov na uro. Marsikje so se pritoževali, na primer okoli Globusa, da se vozniki teh omejitev ne držijo. Je po sprejetju višjih kazni za prekrške kaj bolje?

»Divjanje okrog Globusa se je precej omejilo z izgradnjo grbine, nimam pa še podatkov, koliko je drugače po sprejetju višjih kazni za prekrške. Opozarjam na možnost, da bodo po novem zakonu imele tudi občine možnost namestiti svoje merilne naprave za hitrost in tudi sankcionirati. O tem razmišljamo, če se bomo za to odločili, bomo najprej opravili povpraševanje med občani, da bi s tem ugotovili, kje se zaradi hitrosti počutijo najbolj ogrožene. Zato se mi zdi pomembno, da se promet po mestu uredi tako, da je le-ta čim bolj varen.«

Ali po sprejetju novih višjih kazni tudi sami vozite počasneje?

»Voznik sem že kar dolgo časa, med študijem sem vozil tudi reševalno vozilo. Rad sem sicer vozil hitro, vendar varno, brez izsiljevanja, vožnje v škarje in podobnega. Sedaj, ko so kontrole in kazni večje, sem seveda - in upam, da tudi večina drugih voznikov - stopili z »gasa«.«