Težave tako za "bolonjce" kot za "stare" študente

Bolonjska reforma ne spada več med novosti, saj se debata o njej vleče že nekaj let. Pa vendar bo študijsko leto 2008/09 prelomno, kajti visokošolski zavodi bodo tokrat zadnjič lahko razpisali študijske programe, ki so bili sprejeti pred reformo.

Junija 1999 so ministri, pristojni za visoko šolstvo, podpisali t. i. Bolonjsko deklaracijo, s katero so začrtali smeri razvoja evropskega visokega šolstva do leta 2010. Skupni cilj reforme je, kot bolonjski proces opisujejo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem zgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočal prosto gibanje in zaposljivost.

V praksi za slovenske študente to pomeni predvsem štiri pomembne značilnosti: sistem s tremi stopnjami študija (dodiplomski, magistrski in doktorski), kreditne točke, večjo izbirnost predmetov ter olajšano mobilnost študentov po Evropi.

A vsem pozitivnim aspektom in novostim navkljub se porajajo nekatere težave, tako za študente, ki pravkar končujejo študij po starih programih, kot za tiste, ki so že vključeni v bolonjski sistem študija. Slednjih je kar nekaj, saj so prve fakultete uvedle bolonjske programe že pred tremi leti in so tako nekateri študenti že v zaključnem letniku prve stopnje bolonjskega študija. Pri njih je vprašljiva možnost vpisa absolventskega staža, saj je, po besedah ministrice za visoko šolstvo Mojce Kucler Dolinar, cilj bolonjske prenove skrajšanje trajanja študija, sami programi pa naj bi bili zasnovani tako, da študent v zadnjem letniku študija hkrati z opravljanjem izpitov odda tudi diplomsko delo. A izkušnje govorijo drugače. Po besedah Anžeta Dolarja, študenta tretjega letnika prenovljenega bolonjskega programa na Ekonomski fakulteti, so študentom ob začetku leta na fakulteti zagotavljali, da bodo ob koncu tretjega letnika vpisali absolventski status, zdaj pa so v javnost pricurljale novice o dokončnem dogovoru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter rektorjev univerz, da v bolonjskem procesu absolventski staž ni predviden, bolonjski programi pa morajo biti oblikovani tako, da se diploma pripravi in zagovarja v sklopu zadnjega semestra študija. Kar skrajšano pomeni: »absolventa« za študente tretjih letnikov, ki nameravajo nadaljevati študij na drugi bolonjski stopnji, ne bo.

Hkrati pa se bodo v zagati znašli tudi študentje starih študijskih programov, kajti stari magistrski študij bo mogoče vpisati le še letos. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu iz leta 2006 zagotavlja, da se v doktorski študijski program (tretje stopnje) lahko vpiše, kdor je končal dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Pa bo prenova dovolj hitra in uspešna, da bodo ustrezni doktorski programi na voljo že jeseni 2009? In kakšni bodo v resnici pogoji za vpis? Konkretnih odgovorov zaenkrat nima še nihče.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 5. junij 2024 / 23:13

Razglasili najvišje drevo v Sloveniji

Uvodno besedilo dodano.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 11:01

Evropska komisija dovolila državno pomoč Abanki

Kranj – Evropska komisija je prejšnjo sredo izdala dokončno odločbo, s katero je potrdila, da so predlagani ukrepi za krepitev stabilnosti Abanke skladni s pravili Evropske komisije o državnih pomo...

Tržič / / 11:01

Živimo sosedsko prijateljstvo

Ljubelj – V soboto je na starem prelazu Ljubelj že dvanajsto leto zapored potekal EU ples brez meja, ki sta ga skupaj organizirali tržiška in boroveljska občina. Slednja je letos prevzela skrb za k...

Cerklje na Gorenjskem / / 11:00

Na rokovo spet sejmarili

V Cerkljah so nekdaj letno pripravili štiri sejme, zadnjih pet let pa po zaslugi članov Unesco kluba Cerklje oživljajo tistega, ki je rokodelce privabljal na god sv. Roka.

Šenčur / / 10:59

Vaščane moti luknjava obvozna pot

Hotemaže – V severnem delu občine Šenčur že od lani gradijo kanalizacijsko omrežje, zato se morajo tam domačini do svojih domov pripeljati po različnih obvozih. Enega takih imajo tudi v Hotemažah,...

Komenda / / 10:58

Zapora ceste v Komendi

Komenda – Občina Komenda obvešča, da bo do konca gradbenih del oz. najdlje do 31. avgusta začasna popolna zapora lokalne ceste Gmajnica–Mlaka–Tunjiška Mlaka na odseku od odcepa na javno lokalno ces...