Na srečo pomorov čebel v Poljanski dolini ni

Na Škofjeloškem množičnih pomorov čebel, na srečo, še ni bilo. "O vzrokih je težko govoriti, a naj tako kar ostane," pravi čebelar Štefan Inglič.

Od srede aprila so se v Sloveniji zgodili številni pomori čebeljih družin. Mnogi krivijo fitofarmacevtska sredstva, spet drugi kmete in vrtičkarje, tretji čebelarje same. Štefan Inglič iz Srednje vasi je kmet in predsednik Čebelarskega društva Poljane-Škofja Loka.

V zadnjem mesecu so se po Sloveniji zgodili številni pomori čebeljih družin. Kakšno je stanje v Poljanski dolini in na Škofjeloškem?

»Kot mi je znano, v Poljanski dolini ni posebnosti, niti pomorov čebel. Občasno opazimo malenkosti, predvsem ob nepazljivosti vrtičkarjev, ki prezgodaj in ob nepravem času zavzeto škropijo sadje v cvet.«

Pomori čebel so aktualni predvsem zadnja leta. Ali jih prej ni bilo?

»Tudi prej so se pojavljali, vendar je veterinarska stroka razloge videla drugje, saj nikakor ni nihče verjel, da je razlog v fitofarmacevtskih sredstvih. Lani so Francozi že dosegli prepoved uporabe gavča, ki je pri nas pod drugim imenom še vedno dovoljen in se ga uporablja za zatiranje koruznega hrošča v severnem delu države. Tako se sedaj tudi pri nas naredi kakšna analiza v to smer, čebelarji pa upamo na čim hitrejše ukrepe in rezultate.«

Oljne ogrščice na Škofjeloškem skorajda ne poznamo, koruzo pa. Bi se morali čebelarji bati zaradi tega?

»Edina bojazen je na Sorškem polju in pri tistih, ki razmišljajo, da jih bo morda dosegel koruzni hrošč, zato posegajo po koruzi, ki je že prepojena s sredstvi za zatiranje koruznega hrošča. To je že v semenu koruze, kjer pa gre za dvojni problem. Ne gre le za trenutni pomor čebel ob nabiranju cvetnega prahu na koruzi, ampak tudi v skladiščenju v panju, za zimsko zalogo, ki se uporablja tudi za zarod. Tako lahko tudi pri novih čebelah povzroči iste simptome, begavost čebele.«

Zakaj se po vašem mnenju takšni pomori v Poljanski dolini ne dogajajo? Je razlog v bolj ozaveščenih prebivalcih, ker ste čebelarji hkrati tudi kmetje, ker tu ni toliko nasadov oljne ogrščice?

»Vse od naštetega po malem. Že pred tremi leti je bil objavljen članek o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ta navodila pa smo razdelili tudi gospodinjstvom v naši občini. Med bolj učinkovite metode sodijo tudi delavnice z otroki, vse od vrtcev do osnovnošolcev. Otroci zagotovo doma opozarjajo, kdaj se lahko škropi in podobno. Fitofarmacevtska sredstva niso noben bavbav, če se le uporabljajo pravilno.«

Kdaj jih lahko uporabljamo?

»Pravilna uporaba je ob pravem času – po 18. uri zvečer, saj s tem dosežemo, da ne pride do pomora čebel, da aktivna snov ostane dlje časa na listu in še podaljšamo dobo vlage in delovanja. Šele naslednji dan se posuši, sicer se posuši že na listu ali enostavno izpari. Škoda ob nepravilni uporabi je trojna: pomori čebel, ni učinka na rastlini, lastnik pa bo moral škropiti še večkrat. Hkrati pa s takšnim delovanjem zastruplja sebe in podtalnico.«

Na območju Domžal, ki niso pretirano oddaljene od Poljanske doline, so se v minulem mesecu zgodili številni pomori čebeljih družin. Kaj bi se zgodilo, če bi v dolini ostali brez polovice čebeljih družin?

»To pri nas še ne bi bilo tako katastrofalno. Če pa bi neko območje ostalo povsem brez čebel, bi bile rastline neoprašene, saj spomladi drugih žuželk v tem času ni. Za večino rastlin je že prepozno. Izkušnjo z neplodovitostjo narave smo izkusili v dolini Kopačnice, kjer tri leta ni bilo nobenega čebelarja.«

Ali se strinjate s trditvijo, da bi človeštvo izumrlo le pet let po izumrtju čebel?

»Tako trdijo znanstveniki. Mislim, da trditev ni daleč od resnice, saj je vse pogojeno. Če ni plodu, ni semena, posledično ni vira življenja. Tako se prekine življenjski cikel. Med je le dodatni produkt čebelarjenja in sploh ni glavna stvar čebelarjev. Še posebej ne na našem koncu, saj smo v glavnem le ljubiteljski čebelarji, ki delamo z velikim navdušenjem.«

Vodite čebelarsko društvo Poljane-Gorenja vas. S čim se ukvarjate zadnje dni?

»Danes v društvu deluje 33 članov, ki skupno premorejo okoli 850 panjev. Prizadevamo si uveljaviti blagovno znamko Med izpod Blegoša, veliko pozornosti posvečajo kontroli kakovosti in se veselo pripravljamo na peto ponovitev pohoda po Čebelarski poti Sv. Urbana. Namen poti je druženje, zato bomo ob zaključku prvič pripravili tudi srečanje harmonikarjev čebelarjev iz gorenjske čebelarske zveze.«