Komentar: Župani s čarovno paličico

V Sloveniji se je samo v minulem letu rodilo tisoč otrok več kot leto poprej.

Ali gre pri tem za zasluge sedanje oblasti z njenimi ukrepi v prid družinam ali pa za naključje, ko se je za rojstva odločilo večje število iz precej močne generacije danes tridesetletnih žensk, bi brez ustreznih analiz težko rekli. Večjega števila rojstev smo lahko le veseli, gre za radost življenja, za naše bogastvo in prihodnost, če smo praktični, gre naposled tudi za naše pokojnine.

Otrok je sreča, partnerska skupnost se šele z otrokom poveže v družino. Lahko pa predstavlja tudi neznosno skrb. Ni še dolgo tega, ko sem bila priča pravi drami, ko je sodelavka, ki se ji je iztekel porodniški dopust, iskala varstvo za svojega prvorojenca. Na otrokovo babico zaradi zapletov pri predčasni upokojitvi mlada družina na lepem ni mogla več računati, vpis v vrtec otroku zagotavlja mesto v jaslih šele jeseni, v sorodstvu ali soseščini niso našli ženske, ki bi ji lahko otroka zaupali v varstvo, mlada starša sta tako izmenjaje jemala dopust in več tednov sama varovala otroka. Na srečo se je zgodba srečno razpletla z mlajšo upokojenko iz soseščine. Jeseni pa gre malček v vrtec. Na srečo se je našlo mesto zanj ob upoštevanju vseh točk, ki jim mora zadostiti mlada družina.

Podobne stiske ta čas doživlja veliko družin, ki so na čakalni listi za vrtec. Kajti vrtci s svojimi zmogljivostmi večidel niso pripravljeni na povečano zanimanje staršev, ki ga letos poleg večjega števila rojstev obeta tudi ukrep oblasti, da bo drugi (in tretji) otrok v družini v vrtcu brezplačno. Samo v občini Škofja Loka, kjer je v vrtcih blizu petsto otrok, se je ob spomladanskem vpisu med kandidati za vrtec pojavilo sto otrok več kot lani, v Železnikih okoli štirideset, v občini Gorenja vas–Poljane blizu trideset. V prostorih, ki jih imajo na voljo sedaj, ne bo mogoče poskrbeti za vse, povsod iščejo možnosti, kam jeseni z otroki. Čeprav imajo v občinah na Škofjeloškem, kjer se že tako ali tako rodi več otrok, kot je povprečje v državi (v Sloveniji 9,4 otroka na tisoč prebivalcev, v Škofji Loki 11,2), poleg javnih tudi zasebne vrtce, tudi slednji ne bodo mogli pokriti vseh potreb. V škofjeloškem Sončnem žarku pravijo, da je na čakalni listi 17 otrok, že za naslednje leto pa si glede na zanimanje staršev želijo odpreti tudi jaslični oddelek. Z oddelki za prvo starostno obdobje so sedanji vrtci tudi najbolj na tesnem. V občini Škofja Loka so v preteklih letih nekako zagotavljali prostor za otroke drugega starostnega obdobja, sedaj pa bodo morali poskrbeti predvsem za jaslične oddelke. Pa naj vrtce odpirajo v zaradi generacijske vrzeli izpraznjenih osnovnih in srednjih šolah, bi rekli laiki. Tako bodo menda naredili v sosednji kranjski občini, kjer se je iz šole ob Prešernovem gaju poslovila ekonomska šola. Tudi v Škofji Loki imajo podobne namene z dijaškim domom, vendar to zahteva določene posege in seveda denar. Nič čudnega, če se je župan Igor Draksler na seji občinskega sveta, kjer so sicer premlevali cene vrtcev, jezil na državo, ki prelaga svoja bremena na občino, župan pa bi potreboval čarovno paličico, da bi našel prostorsko rešitev za vse otroke. Država se je z ukrepom o brezplačnem vrtcu za drugega in tretjega otroka izkazala kot prijazna družinam, malo manj pa občinam, kjer je strošek za delovanje vrtcev že tako ali tako eden večjih v tamkajšnjih proračunih.