V Šenčurju so slavili krompir

Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi je v nedeljo v Šenčurju odkrilo spomenik krompirju. Praznik krompirja je privabil več tisoč obiskovalcev.

Šenčur – V nedeljo so v Šenčurju za kosilo skorajda vsi jedli pražen krompir. Na prireditvi Praznik krompirja v središču vasi so ga namreč pripravljali na različne načine in ga delili številnim obiskovalcem, ki jih je bilo po oceni organizatorjev celo dvanajst tisoč, verjetno pa nekaj manj. Ob tej priložnosti so odkrili spomenik krompirju, ki ga je ob sodelovanju Občine Šenčur pri krajevnem domu postavilo Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Avtor, akademski kipar Janez Pirnat si je spomenik zamislil kot paviljon iz marmorja, sredi njega pa je na bronastem reliefu upodobil cesarico Marijo Terezijo z žezlom in krompirjem v rokah.

»Slovenci smo bili med zadnjimi v Evropi, ki smo spoznali hranilno vrednost krompirja, in še to pod prisilo. Cesarica Marija Terezija je morala namreč leta 1767 z Dunaja poslati dekret v deželo Kranjsko, da so začeti saditi krompir,« je dejal predsednik društva za pražen krompir Stane Menart, zadovoljen, da so spomenik lahko postavili ravno v svetovnem letu krompirja. Šenčur so za kraj postavitve izbrali, ker ima dolgo in bogato tradicijo pridelave krompirja, tu pa je nekdaj deloval tudi inštitut za vzgojo krompirja. »Spomenik Marije Terezije je tudi prispevek k razvoju turizma v Šenčurju, kar kaže že današnja množica ljudi, ki jih je sem prignala radovednost,« je še dodal Menart.

Z njim se je strinjal tudi šenčurski župan Miro Kozelj: »Šenčurski krompir je znan daleč naokrog, naš semenski krompir so včasih sadili po vsej nekdanji Jugoslaviji, zato je prav, da spomenik, posvečen rjavemu gomolju, stoji prav pri nas. Tako spomenik kot današnja prireditev, za katero upamo, da bo postala tradicionalna, sta za našo občino zelo pomembna. Mislim, da bosta pomembno prispevala k razvoju turizma v naših krajih.« Župan je ob tej priložnosti podelil spominska priznanja predsedniku društva za pražen krompir Stanetu Menartu, kiparju Janezu Pirnatu ter občanu in nekdanjemu predsedniku državnega sveta Janezu Sušniku, ki nosijo največ zaslug za postavitev spomenika krompirju v Šenčurju.

Nedeljsko prireditev so popestrili s sprevodom, v katerem so predstavili postopek pridelave krompirja od sajenja do skladiščenja ter orodje in mehanizacijo - od motike do kombajna. Obiskovalci so nato ves dan z navdušenjem poskušali na različne načine pripravljen pražen krompir. Na stojnici Gostinske in turistične šole Radovljica so ga na primer naredili z bučkami. »Priprava je preprosta: najprej popražimo čebulo, nato dodamo bučke in nekaj bučnega olja, na koncu pa še krompir. Preden ga postrežemo, ga potresemo še z bučnimi semeni. Glede na povpraševanje obiskovalcev jim naš krompir dobro tekne,« je povedal dijak Bojan Černelč. Na drugem koncu so Mostiščarji iz Brezovice pripravljali pražen krompir s preslico, namesto ocvirkov pa so uporabili zaseko. »Ne vem, ali zato ker je zastonj ali ker je dober, ampak hitro bo pošel,« se je smejalo Mojci Hribar, ko ga je delila neučakanim ljubiteljem te krompirjeve jedi.