Knjižni prvenec Bibe Jamnik
Roman V (v)etru! je napisan reportersko, drugače, kot smo ponavadi vajeni.
Radovljica - Biba Jamnik, Radovljičanka, uspešna novinarka na POP TV, je v Knjižnici A. T. Linharta predstavila svoj knjižni prvenec, roman, izrisan v razpoloženjskem cikcaku ženske, razpete med delovni dan in željo, ta vsakdanjik osmisliti z iskanjem ljubezni. Drugi gost literarnega večera je bil Blaž Podboj, čigar roman V kredinem krogu je sočasno izšel pri radovljiški založbi Mca. Tudi V kredinem krogu je v ospredju iskanje ljubezni, le da z moškega zornega kota.
Biba, povejte, prosim, kaj se skriva v dvopomenskosti naslova V (v)etru?
»Gre za dvojno zgodbo. Junakinja Klara išče samo sebe in njeno iskanje je kot veter. Piš jo suče okrog treh moških likov, iz katerih bi bilo mogoče le hipotetično sestaviti idealnega moškega. Drugi pomen naslova odslikava Klarino poklicno delo, razgiban, včasih tudi nevrotičen vsakdan televizijske novinarke. Zame je V (v)etru zaključek določenega življenjskega obdobja in zato je roman dragocen – tudi s terapevtskim prizvokom.«
Je naključje, da sta V (v)etru in V kredinem krogu izšla sočasno?
»Naključij ni. Vse se zgodi z razlogom, kar ugotoviš kasneje. In če znaš prisluhniti stvarem, jih obdržiš, drugače gredo mimo tebe. Z Blažem Podbojem sva izmenjala rokopisa in si nisva delila komplimentov. Vsak je jasno povedal drugemu svoje mnenje in zlahka je bilo ugotoviti, da romana povezuje isti cilj, da se kot v ogledalu vidita drug v drugem.«
Za Blaža Podboja je to drugo romaneskno delo, pred leti je izšla njegova Kronika zablode, vaš roman V (v)etru pa je prvenec. Kakšen je bil ustvarjalni proces?
»Grobi okvir zgodbe sem zasnovala pred tremi leti. Potem sem pilila v sebi. Ko je bila zgodba utrjena, sem jo zelo hitro imela na papirju. A da bi še toplo nesla založniku? Ne, leto dni sem jo pustila ležati v predalu.«
Ne da bi jo komu pokazali?
»Čas preverjanja je bil že med pisanjem. Zelo koristno je, če imaš testnega bralca. Zame sta bila najpomembnejša Borut Grce in dramaturginja Ajda Roos Remeta, ki sta me tudi spodbujala. Testni bralec opazi marsikaj, kar se avtorju, ki je priklenjen na notranjost zgodbe, izmuzne. Bila so vprašanja tudi v zvezi s slogom. Roman je napisan reportersko, v drugačni strukturi, kot smo ponavadi vajeni. Nekatere je zmotila jasna »lahkotnost bivanja«, a so jo pozneje prepoznali za utemeljeno.« (nasmeh).