Strahovi so odveč

Besedilo: Cveto Zaplotnik
petek, 23. maj 2008 / 06:00

"Minil je čas, ki sem ga namenil za spoznavanje razmer v Alpskem letalskem centru Lesce. Zdaj bomo morali sprejeti konkretne smernice za delo v prihodnosti," pravi novi direktor ALC-ja Pavel Škofic.

V pismu, s katerim se obračate na občane, ste zapisali, da je bil pred 35 leti izlet na letališče pravo doživetje, danes je ALC za domačine bistveno manj privlačen …

»Za nekatere je še najbolj opazen zaradi hrupa, ki ga povzročajo letala, čeprav je tega manj kot nekoč. Drugim delovanje na letališču pomeni užitek, preživetje, največkrat pa oboje. Ker ni bilo primernega dialoga in sodelovanja, je začelo prihajati do neizogibnih trenj. Če hočemo normalno sožitje med ALC in okolico, se moramo najprej začeti argumentirano in umirjeno pogovarjati in poslušati.«

Pravite, da ALC ni samo letališče, ampak tudi še kaj drugega. Kaj, na primer?

»ALC vidim tudi kot center tehnične kulture, kjer bi se lahko srečevali vsi ljubitelji, izvajali svoje dejavnosti in izmenjavali izkušnje. Občane naprošamo, da nam glede tega sporočijo svoje želje; v skladu z zakoni in zmožnostmi jih bomo poskusili uresničiti. Prostor na ALC je primerno velik tudi za organizacijo večjih družabnih prireditev, kakšno za okoličane bomo organizirali sami, če bo le zadosti zanimanja. In nenazadnje: storitve s področja visoke tehnologije in turizma, vezane na letališko infrastrukturo, so tudi priložnost za kvalitetna delovna mesta in dvig standarda.«

Nekatere je strah, da se bo letališče širilo. Upravičeno ali neupravičeno?

»Strahovi o širjenju letališča oz. konkuriranju brniškemu letališču so odveč. Res je, da je v potrjeni strategiji razvoja od leta 2007 do 2013 to zapisano. Jasno pa piše, da to velja le za letenje z reševalnimi helikopterji. Za razliko od Brnika je v Lescah megla zelo redek pojav in je pristanek reševalnega helikopterja pri nas mnogo varnejši. Ne gre torej za konkuriranje, ampak preprosto logiko varnosti. Le zapis je zelo ponesrečen. Glede konkurence na področju letalstva je ideja popolnoma nesmiselna. Tega ni sposobno niti letališče v Mariboru, ki ima ogromno zaledje in je daleč od Brnika.«

Kaj pa strahovi o povečevanju hrupa?

»Tudi ti so odveč. Ker letališče nikoli ne bo dobilo statusa mednarodnega letališča, se tudi dovoljena hrupnost ne bo povečala. Glede na trenutne trende lahko pričakujemo le dodatno zaostrovanje zakonodaje, ki pa jo bodo vsi delujoči na ALC in ALC spoštovali. Aeroklub ima že zdaj nekaj letal s trenutno najtišjo tehnično rešitvijo – dizelski motor z večkrako eliso z nastavljivim korakom.«

Kakšno je vaše mnenje o asfaltiranju vzletno-pristajalne steze?

»Vsi imamo vedno bolj moderne avtomobile, izdelane za dobre asfaltne ceste, in vsi smo nesrečni, če se moramo voziti po luknjastem makadamu. Tja sodijo terenska vozila in stari avtomobili, ki jih ni škoda. Logika pri letalih je enaka. Ker terenskih letal ni, ostanejo le še stari, ki jih ni tako škoda kot novih in so še vsaj delno prilagojeni travnatim stezam. Od teh pa ne moremo pričakovati ekološke prijaznosti.«

V dosedanji polemiki o letališču so bila švicarska letališča predstavljena kot ideal, h kateremu bi morali težiti. Je to tudi cilj ALC-ja?

»Vsekakor! Zakaj bi odkrivali nekaj novega?! Švicarske doline so ožje od naše in Švicarji so znani kot okoljevarstveniki. Če so torej pravila dobra za njih, so dobra tudi za nas. Storili pa bomo še korak dlje. Vzpostaviti želimo sistem, ki bi spodbujal uporabnike k uporabi tišjih naprav. Civilno iniciativo smo med delovanjem županove komisije že zaprosili za ustvarjanje medijskega pritiska za sprejetja zakona, ki bi nam to omogočal. Napisali bomo kvaliteten priročnik, ki bo vseboval ustrezna pravila in učinkovite sisteme nadzora. Z izdelavo bomo začeli takoj po potrditvi gradnje nove steze, za staro ga nima smisla delati. Če bo razvoj letališča iz kakršnihkoli razlogov zastal, bomo le prilagodili parametre, ki bodo omogočili letenje v obstoječih razmerah. Razmere bi se v tem primeru le še poslabšale. Z obstoječe steze ne moremo zahtevati izvajanja vzletno pristajalnih koridorjev, o katerih smo se med pogovori že poenotili. Lahko jih le priporočimo. Taka rešitev bi bila katastrofalna za vse.«