Pisni dogovor s sosedi

Evropska komisija je prejšnji teden obvestila Slovenijo, da lahko nadaljuje s sprejemanjem zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z drugimi kmetijskimi rastlinami.

Kranj – »Na ministrstvu smo zadovoljni, ker nam je uspelo prepričati komisijo, da predlagani zakon ne prepoveduje gojenja gensko spremenjenih rastlin, kljub temu pa je dovolj restriktiven glede uporabe GSR v slovenskem kmetijstvu,« je ob tem dejal minister Iztok Jarc in izrazil upanje, da ga bodo v parlamentarnem postopku podprli tudi poslanci. Pri usklajevanju med Slovenijo in Evropsko komisijo je bilo sporno predlagano zakonsko določilo, ki od pridelovalca GSR zahteva, da se o pridelavi pisno dogovori s sosednjimi pridelovalci. Medtem ko je komisija menila, da takšna rešitev ni v skladu z evropskim pravnim redom in da bi bilo dovolj le obvestilo sosedu o nameravanjem gojenju GSR, je ministrstvo zagovarjalo sklenitev pisnega dogovora. Kot je pojasnil minister Jarc, so pri takšni rešitvi vztrajali zato, ker predlagani zakon predvideva za soobstoj gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami varovalni in zaščitni pas, ki pa ju pridelovalci GSR prav zaradi velike posestne razdrobljenosti in velikosti njiv ne bodo vedno mogli zagotoviti na svojem zemljišču.

Predlagani zakon omogoča vzpostavitev območij brez gensko spremenjenih rastlin, hkrati pa določa tudi postopke za oblikovanje območij za pridelavo tovrstnih rastlin. Območja brez GSR bo možno oblikovati le na podlagi (največ petletnega) pisnega dogovora vseh kmetijskih gospodarstev, ki imajo na tem območju v lasti ali v uporabi kmetijska zemljišča. Pridelovalci, ki bodo želeli pridelovati GSR, se bodo morali za to ustrezno strokovno usposobiti, pridelavo vsako leto prijaviti, prijavi priložiti pisni dogovor z lastniki oz. uporabniki sosednjih zemljišč, da pridelavi ne nasprotujejo, in sprejeti tudi obveznosti do zemljišč v varovalnem pasu okoli površine z GSR. Če bodo, na primer, na svojih površinah pridelovali gensko spremenjeno koruzo, v varovalnem pasu pa bo sosed prideloval »navadno« koruzo, bodo s tem prevzeli tveganje, da bo v sosedovem pridelku tudi določen delež gensko spremenjenih organizmov.