Bolhe in klopi pri psih in mačkah

S prihodom toplejšega letnega časa se žal prične tudi sezona, ko bodo naši domači ljubljenčki spet močno ogroženi zaradi bolh in klopov. Kakšna je bolha, verjetno ve vsak lastnik psa ali mačke. Pa opišimo značilnosti te nadležne žuželke.

Bolhe so brez kril, velike do 2,5 mm. Telo bolhe je ob straneh stisnjeno, kar omogoča hitrejše in okretnejše gibanje pri iskanju najprimernejšega mesta za ugriz. Z očmi bolhe razločijo le svetlobo in temo, vendar pa odlično skačejo in se v trenutku lahko preselijo z enega na drugi del telesa živali ali pa skočijo na žival s tal ali pa kar z živali na žival. Na svetu živi okoli dvesto različnih vrst bolh in se razlikujejo med seboj glede vrste živali, ki si jih izberejo za gostitelje. V naših klimatskih razmerah je najpogostejša tako imenovana mačja bolha, ki je najbolj prilagodljiva. Pozor, napade tudi človeka, če je lačna in ni blizu mačke ali psa. Ko se dogodi, da se naš ljubljenček naleze bolh, se jih je težko znebiti, saj se zelo hitro razmnožujejo. Poznamo štiri razvojne oblike bolh: jajčece, ličinka, buba in odrasla bolha. Če smo napovedali bolham vojno, jo moramo torej vsem štirim razvojnim oblikam, saj odrasle bolhe v prostoru in na sami živali predstavljajo samo nekaj odstotkov bolšje nadloge. Razvojni proces bolh ne poteka na živali, temveč največ v živalskih ležiščih, v špranjah na tleh ali v blazinah, kjer se vaša mačka ali kužek najraje preteguje in spi. Iz jajčec se v ustreznih razmerah, to je v primerni temperaturi nad 10 stopinj Celzija v desetih dneh izležejo 2 mm velike ličinke, ki se prehranjujejo z organsko hrano: luskami odmrle kože, izločki odraslih bolh … Življenjska doba bolh je različna. Boljšje samice lahko živijo tudi po več mesecev. Ena samica izleže 20 do 50 jajčec na dan. Kolikšen in kako hiter je prirast bolh, si lahko predstavljamo ob podatku, da sta dve od treh bolh na živali običajno samici. Zakaj se bolh pri naših ljubljenčkih tako otepamo in bojimo? So namreč glavni razlog za pojav alergije, vnetja kože in posledičnega ekcema. Če pride do tega, bo obisk veterinarja zelo nujen, saj se bo žival nenehno praskala in se grizla. Zato vam toplo priporočamo, da ukrepajte, ko je še čas, in zaščitite svoje živali pred napadi bolh, ko jih še nimajo.

Veterinarske ambulante imamo na zalogi zelo učinkovite preparate, na katere bolhe še niso razvile odpornosti. Svetovali vam bomo, kaj je za vašo žival najboljše uporabiti. Predvsem vas opozarjamo nad poplavo najrazličnejših preparatov in šamponov, ki so na voljo v skoraj vsaki večji trgovini. Na žalost, jih je večina med njimi slabo učinkovitih ali pa neučinkovitih prav zaradi tega, ker so bolhe že razvile odpornost na učinkovine v njih.

Druga nadlega, ki se pojavi s prihodom pomladi, so klopi. Zelo so nadležni v pomladanskih mesecih, saj se takrat izležejo mladi klopi, ki željno čakajo skriti v podrasti in pričakujejo svojega gostitelja. Ker pa so klopi okuženi s povzročitelji lymske borelioze po vsej Sloveniji, bodimo previdni. Poleg ljudi lahko za boreliozo zbolijo tudi domače živali, ne pa divje, ki predstavljajo rezervoar bolezni. Z borelijo so okuženi klopi, ki so pili kri okužene divje živali, ki smo rekli, da bolezen samo prenašajo. Pri naslednjem hranjenju pa ti klopi prenesejo okužbo na drugo žival ali na človeka. V povprečju je okuženih več odraslih klopov, zlasti samic, ki so velike do 4 mm in imajo rdečkast zadek, odrasli samci pa so manjši in črne barve. Razvojne oblike nimfe pa so mikroskopske velikosti, pa tudi larve so tako majhne, da jih s prostim očesom komaj opazimo. K sreči je možnost, da bo žival po ogrizu klopa zbolela, zelo majhna, veliko manjša kot pri človeku. Žival dobi podobne znake bolezni kot pri človeški gripi: povišana telesna temperatura, bolečine v sklepih, povečani so limfni vozli, žival je žalostna in lahko se pojavi šepanje. Laboratorijsko lahko bolezen dokažemo in jo ustrezno zdravimo. Borelioza ni edina bolezen, ki jo prenašajo klopi. Zaradi ugriza klopa lahko žival zboli tudi za erlihiozo. Pri živali, ki zboli za erlihiozo, bi opazili krvavitve, ki so navidezno brez vzroka, bledico, hujšanje, spremembe na očeh in nevrološke znake zaradi vnetja možganskih ovojnic ali pa samo bolečine v sklepih in slabo počutje. Tudi to bolezen lahko potrdimo z laboratorijskimi testi in jo ustrezno zdravimo.

Če se zgodi, da bomo našli na živali prisesanega klopa, ga poizkusimo pravilno odstraniti. Namakanja z oljem ne priporočamo, ker se v teh primerih največkrat pripeti, da namesto da bi klopa odstranili, ga odtrgamo, in glavica ostane zakopana v koži in pride lahko na tem mestu do gnojnega vnetja. Za odstranjevanje prisesanih klopov uporabljamo posebne klešče, ki so ponavadi plastične in imajo vzmet. S kleščami klopa previdno primemo in ga nato odvijemo v obratni smeri, kot teče ura.