Antikoagulacijsko zdravljenje preprečuje nastanek strdkov

Besedilo: Dr. Monika Štalc
sobota, 17. maj 2008 / 06:00

Z antikoagulacijskimi zdravili vplivamo na delovanje koagulacijskih faktorjev in tako preprečujemo nastanek strdkov. Najpogosteje jih predpisujemo pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo, pljučno embolijo in vensko trombozo ter z vstavljenimi umetnimi srčnimi zaklopkami. V Sloveniji trenutno prejema antikoagulacijska zdravila več kot 30 tisoč ljudi. Kadar zdravimo bolnika z velikim tveganjem za nastanek strdkov, uporabljamo heparine (standardni in nizkomolekularni), saj z njimi dosežemo takojšnji antikoagulacijski učinek. Standardni heparin uporabljamo v bolnišnicah v neprekinjeni intravenski infuziji. Za spremljanje njegovega učinka so potrebne vsakodnevne laboratorijske kontrole. Nizkomolekularne heparine dajemo v podkožnih injekcijah in odmerjamo glede na bolnikovo telesno težo po navodilu proizvajalca. Laboratorijske kontrole večinoma niso potrebne, zato je z njimi možno zdravljenje tudi doma.

Kumarine, ki so na voljo v obliki tablet, uporabljamo za dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje. V Sloveniji najpogostejše uporabljen je varfarin. Registriran je še acenokumarol. Odmerjanje kumarinov je individualno. Ves čas jemanja kumarinov je zaradi nepredvidljivih sprememb potreben reden laboratorijski in klinični nadzor bolnikov, ki ga opravljajo za to posebej usposobljeni zdravniki v antikoagulacijskih ambulantah. Za laboratorijsko spremljanje učinka kumarinov uporabljamo standardizirano enoto INR (iz angl. International Normalised Ratio – mednarodno umerjeno razmerje), ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija uvedla leta 1982, z namenom, da se poenoti spremljanje učinka kumarinov po vsem svetu. Ciljno območje INR je za večino indikacij med 2,0 in 3,0. Na nihanja INR poleg genetskih dejavnikov vplivajo tudi dejavniki okolja, druga zdravila in bolnikove spremljajoče bolezni. Pomembna dejavnika, ki vplivata na nihanje INR, sta zaužita hrana, predvsem tista bogata z vitaminom K ter alkohol. Bolnikom, ki prejemajo kumarine, nobene hrane povsem ne prepovemo, priporočimo jim, da živila, ki so vir vitamina K, uživajo v zmernih količinah v vseh letnih časih čimbolj enakomerno.

Glavni zaplet antikoagulacijskega zdravljenja so krvavitve. Tveganje se poveča, kadar je INR nad 4.0, pri starejših nad 75 let, pri bolnikih, ki so že predhodno krvaveli predvsem iz prebavil, ali imajo pridružene bolezni, kot so rak, ulkusna bolezen prebavil, arterijska hipertenzija, ishemična možganska kap, srčno popuščanje, bolezni jeter in ledvic. Za povečano verjetnost krvavitev je velikega pomena tudi sočasno jemanje drugih zdravil, predvsem aspirina in neselektivnih nesteroidnih antirevmatikov.

Kadar je pri osebah, ki prejemajo kumarine, predviden operativni poseg, je potrebno včasih antikoagulacijsko zdravljenje prekiniti. Pred ruvanjem zob, operacijo sive mrene ter za oskrbo povrhnjih ran zdravljenja običajno ni treba prekinjati, pred drugimi operativnimi posegi pa ga je potrebno prekiniti. Vsak posameznik dobi točna navodila o pripravi na poseg v pristojni antikoagulacijski ambulanti.