Muzej kot kulturno središče

Ob dnevu muzejev so v Gorenjskem muzeju predstavili načrte za prihodnost. Nove stalne postavitve, depoji končno na novi skupni lokaciji, prenova gradu Khislstein s pristavo ...

Sončen dan ni vsaka siva sreda, praznik je, čeprav je kriva kreda … se je pred leti, zagotovo se ga boste še spomnili, začel risani film o Simonu, ki je vse, kar si je želel, preprosto narisal s kredo. Na sredini predstavitvi načrtov Gorenjskega muzeja za prihodnja leta ni manjkalo dobrih zamisli, idej, želja. Sodelavci muzeja, ki ima trenutno 23 zaposlenih, so o načrtih govorili brez krede v rokah, saj so ti povsem realni, nekateri izmed njih pa se že uresničujejo. Dogodek je sicer potekal v okviru mednarodnega dneva muzejev, ki letos poteka na temo »Muzeji, pobudniki socialnih sprememb in razvoja«. Osrednji projekt prihodnjih dveh let bo nedvomno prenova gradu Khislstein s pristavo, skupaj s tako imenovanim lovskim dvorcem. »S »Projektom Khislstein« imamo v mislih tudi novo kulturno središče Kranja,« je uvodoma povedal kranjski župan Damijan Perne in dodal, da so za to uspeli pridobiti tudi evropska sredstva. Poleg letnega gledališča naj bi v kompleksu gradu z okolico pridobili tudi več kot tisoč kvadratnih metrov novih površin za stalne oziroma občasne razstave, preuredili pa naj bi tudi sedanji grajski park. Priprave na projekt so že v polnem zagonu, sredi dela je skupina arhitektov pod vodstvom Jurija Kobeta, poleti bodo potekala arheološka izkopavanja, jeseni pa naj bi na gradu Khislstein in v okolici zabrneli tudi gradbeni stroji. Projekt naj bi bil dokončan septembra 2009.

V kratkem bodo začeli z deli v nekdanjih proizvodnih halah na Savski cesti, kjer bodo uredili muzejske depoje. Ti se trenutno nahajajo na kar sedmih lokacijah, od katerih sta le dve primerni, vsi depoji pa so predvsem prenapolnjeni. V muzeju je namreč inventariziranih več kot 50 tisoč enot muzealij, od tega je razstavljanih le približno 10 odstotkov. Ravnik Tomanova je izrazila veliko zadovoljstvo nad agilnostjo občine, ki je po letih odlašanja, da bi rešili ta problem, vendarle zagrizla v kislo jabolko, se lotila problema depojev in odkupila prostore na Savski cesti. Muzealci na novi lokaciji vidijo zasnovo Centra za kulturno dediščino Gorenjske, v okviru tega pa številne dejavnosti, od dokumentiranja, konserviranja, restavriranja, fotografskega centra, digitalne priprave za tisk … Letošnje poletje naj bi se začasno, do preureditve Khislsteina, tja selila tudi celotna muzejska uprava.

V načrtu je tudi postavitev nove stalne razstave o Gorenjski in Gorenjcih. Razstava, ki bo govorila o preteklosti za prihodnost in opozarjala na modrost naših prednikov, naj bi temeljila na štirih Gorenjskih značilnostih: krajini, železarstvu, Kranju kot regionalnem središču in slovenstvu. V Layerjevi hiši načrtujejo stalne postavitve o slikarjih Leopoldu Layerju, Ivanu Franketu in kiparju Lojzetu Dolinarju, svoje mesto pa naj bi našla tudi muzejska postavitev o pionirju fotografije na steklo Janezu Puharju. Ravno te dni so v muzeju prejeli povabilo slovenskega veleposlaništva v Parizu, da Puharja predstavijo tudi francoski strokovni javnosti. V načrtu je razstava o slikarju Francetu Goldensteinu, v okviru Gorenjskega muzeja pa bo v prihodnje, ob sodelovanju z aktualno ekipo, delovala tudi Galerija Prešernovih nagrajencev. Predstavljene so bile še nekatere novosti na področju muzejske pedagoške dejavnosti, dela z obiskovalci, novost je tako imenovani projekt »Kovček svetlobe«, v okviru katerega gre za predstavljanje muzeja, muzejskih eksponatov in posameznih tem kulturne dediščine v domovih za upokojence, slepim in slabovidnim, invalidnim in drugače hendikepiranim.

Gorenjski muzej sicer skrbi za osem hiš - razstavišč, dveh v Kranju, treh v Bohinju, Finžgarjevo hišo v Doslovčah, ter za Prešernovi hiši v Vrbi in v Kranju. Slednji sta med vsemi tudi najbolj obiskani. V zadnjem letu so pripravili 28 različnih programov za mladino in 23 za odrasle, v samostojni izvedbi ali v sodelovanju z drugimi še 38 občasnih razstav, ki si jih je ogledalo več kot 36 tisoč obiskovalcev. Razstave Gorenjskega muzeja so vzbudile zanimanje tudi drugod po Sloveniji in v tujini, med drugim v domu na Kredarici, Prešeren je bil predstavljen v Bruslju, razstava slovenskega posodja je bila na ogled v Strasbourgu, izdanih je bilo 10 katalogov, 14 zloženk, izšle so nove knjige v zbirki Gorenjski kraji in ljudje, Gorenjski muzej pa letos zaključuje tudi uspešno sodelovanje v mednarodnem projektu Železna pot.