Zlata poroka zakoncev Rebernik

V soboto sta se s slovesnostjo v cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah zakonca Amalija in Ivan Rebernik iz Šenčurja zahvalila za pet desetletij lepega skupnega življenja.

Brezje - »Prav takšen šopek kot danes sem imela na poroki pred petdesetimi leti v Šenčurju,« je v soboto pred cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah z žarečimi očmi pogledala prelep poročni šopek iz belih nageljnov Amalija Rebernik. »Tudi obleka je bila takrat temna, ampak drugega ... pa ni mogoče primerjati.«

Komaj šestnajst let je imela Amalija Muren, ko je takrat dvajsetletnemu Ivanu Reberniku leta 1953 rodila sina Žanka – Janeza. A poroka je morala zaradi Ivanovega služenja vojaščine počakati še dolgih pet let – do 10. maja 1958, ko so v troje začeli novo skupno pot. Ni jim bilo lahko, a tisto najpomembnejše so vedno imeli, pravi Amalija: zdravje in pridne otroke – sinu sta se namreč kasneje pridružili še dve hčeri. Kot je povedala hči Marijana, sta starša še vedno zelo aktivna. Za vsakodnevne sprehode v naravo jih motivira hišni ljubljenec, nemški ovčar, sicer pa še vedno delata in ustvarjata v svojem podjetju. »Oče, ki je kot orodjar dolga leta delal v Puškarni Kranj in v Iskri, ne more mirovati, mama pa ga spremlja in podpira pri njegovem delu – ne le moralno temveč čisto zares kot najbolj pridna in vdana sodelavka. Njej orodjarsko področje ni domače, saj je delala kot prešivalka v Planiki, kasneje pa je bila tajnica na osnovni šoli v Šenčurju, a jo je prav prijetno videti za »knakarjem« ali »štanco«.«

Sicer pa sta zakonca Rebernik vključena v številna društva in organizacije v domačem kraju in okolici. Ob tako aktivnem življenju ni čudno, da so se otroci odločili, da jima teden dni pred okroglo obletnico poroke pripravijo še dekliščino in fantovščino, ki je pred petdesetimi leti seveda nista imela. Udeležili so se je vsi trije otroci z družinami – zdaj imata že šest vnukov in enega, še ne dveletnega pravnuka Karla – pa drugi sorodniki in prijatelji. »Presenečenje je bilo popolno,« pripovedujeta. »Čisto nič nisva vedela, kaj nama pripravljajo ... !«

Pravzaprav slovesnost na Brezjah, ki ji je sledilo družinsko kosilo na Bledu, obisk Blejskega otoka in celo poročno potovanje v Portorož, ni bila obnovitev poročne zaobljube. »Veste, midva sva si to, da bova za vse življenje ostala skupaj v dobrem in v slabem, v zdravju in bolezni, obljubila že pred petdesetimi leti – in tega sva se vedno držala. Tole danes je le čudovita zahvala za 50 lepih skupnih let, za pridne otroke in za zdravje, ki nama še vedno dobro služi,« je s posebno prijaznostjo in odločnostjo obenem v soboto, natančno pet desetletij po poroki, dodal Ivan Rebernik.