K Delalutu na mežerle

Znano ravensko gostišče Delalut leži ob glavni cesti med Ravnami in Prevaljami, le nekaj kilometrov pred državno mejo z Avstrijo.

Zadnji izlet Gorenjskega glasa na Koroško je bil za stotnijo udeležencev novo odkrivanje lepot Slovenije. Mozirski gaj, ki praznuje letos 30-letnico obstoja in so njegovemu jubileju v čast nizozemski vrtnarji vzgojili poseben rumeno-rdeč tulipan z imenom mozirskega cvetličnega vrta, ki ga bodo prodajali po vsem svetu, je bila prva postaja izletnikov. Prizadevni člani mozirskega Ekološkega in hortikulturnega društva so cvetoč gaj s pomočjo slovenskih vrtnarjev in Arboretuma Volčji Potok uredili na nekdanjem smetišču in v zaraščeni gmajni ob reki Savinji. Letno ga obišče od 60 do 70 tisoč ljudi. Večina od njih se jih povzpne na razgledni stolp sredi parka in potegne za vrv zvona želja v kapelici sv. Valentina v najsevernejšemu delu parka. Posebnost gaja je Evropski drevored s 27 drevesi, večinoma javorji, kolikor je članic Evropske unije. Sedaj je Mozirski gaj sredi najlepšega cvetenja.

Po ogledu Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju s spustom s pravim rudarskim dvigalom v jaške 180 metrov pod zemljo, po katerih nas je vodil domačin Boštjan Veithauser, in stare rudarske družine, večina izletnikov je bila v njem prvič, se je že prileglo kosilo. Vendar ne kakršnokoli, ampak značilno koroško. Na izletih Gorenjskega glasa želimo namreč s pomočjo kuharskega mojstra Janeza Štruklja spoznati značilne jedi krajev, ki jih obiščemo. Na tak način smo že spoznavali Dolenjsko, Prekmurje in Maribor.

Značilne koroške jedi

V gostišču Delalut (priimek ima korenine ob francosko-italijanski meji), v katerem lahko naenkrat postrežejo tudi 200 ljudem, nas je čakalo kosilo, tudi z značilno koroško jedjo »mežerle«, ki jo naredijo iz pljučk, kruha, jajc in začimb. »Mežerle« je ena od kulinaričnih posebnosti gostišča, ki ga ni težko najti, saj stoji ob cesti Ravne-Prevalje, le nekaj kilometrov pred mejo z Avstrijo. Za vodenje gostišča skrbita Drago Delalut in hčerka Tina, člana vinskega reda in sommelierja, pomagata pa Dragova soproga Dana in druga hčerka Lara.

Drago je predstavil koroške posebnosti njegovega gostišča. Razen »mežerl« so značilna koroška jed »klocevi nudelni« in koroško slovesno kosilo, h kateremu sodi tudi kruhov hren in domači jabolčni zavitek. Delalutovo gostišče je znano tudi po izvrstnih jedeh iz nojevega mesa, po koroški domači skuti in drugih jedeh iz slovenske in tudi tuje kuhinje. Gostje lahko prenočijo v eni od 16 dvoposteljnih sob, se sprostijo v savni in se odločijo za izlete v okoliško čudovito naravo. Kaj more biti lepšega od vzpona na Peco, kjer je tudi urejeno smučišče, na Uršljo goro z znamenito cerkvijo sv. Uršule, na Raduho, Olševo in Smrekovec. Delalutovi priporočajo vožnjo po panoramski cesti iz Mežiške doline preko Raduhe v Logarsko dolino. Posebnost okolice Raven so znane leške cerkve, vas Libeliče, znane po muzeju in odličnem domačem krompirju, rimski vrelec, Ivarčko jezero. Od Delalutove gostilne pa ni daleč do avstrijskega dela Koroške. Takoj za mejnim prehodom Holmec se začenja Podjuna, ob Rožu in Zilji ena od treh koroških pokrajin.

Koroška je resnično enkratna. Gorenjci jo žal premalo poznamo, čeprav je tako blizu nas, le dobro uro vožnje mimo Velenja ali preko Jezerskega vrha po koroški pokrajini Podjuni.

Mavžlji

Znana koroška jed, ki sem jo pripravil tudi predsedniku olimpijskega komiteja, ko je bil na obisku v Mariboru in je bila uspešnica.

Sestavine: 60 dag svinjske glave, 70 dag svinjskih pljuč, 40 dag svinjskega srca, 10 dag ocvirkov, 3 jajca, 40 dag en dan starega kruha, mleko po potrebi za navlažitev kruha. Začimbe: majaron, timijan, piment, sol, poper, sesekljani peteršilj, strt česen, 1 večja sesekljana čebula, kisla smetana, vse po okusu.

Priprava: glavo, pljuča in srce skuhamo v slani vodi, kuhano glavo, pljuča in srce skuhamo v slani vodi, kuhano meso odluščimo od kosti in zmeljemo. Mleti masi dodamo na kocke in z mlekom navlažen kruh, narahlo premešamo. Sesekljano čebulo in česen prepražimo na maščobi in dodamo h kruhu. Maso začinimo in dobro premešamo. Masa mora biti tako gosta kot masa za sesekljane zrezke. Nato pripravimo oprano svinjsko mrežico in vanjo zavijemo mesne kroglice. Damo jih v posebno posodo, ki jo Korošci imenujejo ”štecel”. Prelijemo jih s kislo smetano in v srednje vroči pečici zapečemo. Ponudijo jih kar v posodi.

Žgancev je v Sloveniji več vrst: koroški, ljubljanski s krompirjem, prleški, ki so nekoliko bolj mehki in so zabeljeni z zaseko in preliti s kislo smetano.

Sestavine: 80 dag ajdove moke, liter in pol slane vrele vode. 8 dag masti ali pa olja, 10 dag ocvirkov.

Priprava: ajdovo moko med stalnim in enakomernim mešanjem ajdovo moko med stalnim in enakomernim mešanjem segrevamo. Moka ne sme spremeniti barve. Ko ugotovimo, da smo moko nekoliko segreli in prepražili, ji dolivamo nekoliko kropa. Nato postopno prilivamo vodo, vendar ne preveč. Žganci se morajo še vedno lepo drobiti. Nato žgance zabelimo z maščobo. Damo jih v lončeno skledo in jih zabelimo z ocvirki.

(Recepti kuharskega mojstra Janeza Štruklja)