Kako ustreči vsem ali Ustanovil bom svojo civilno iniciativo

Odkar sem župan, me ljudje pogosto sprašujejo, kaj mi je bilo, da sem pustil svoje zdravniško delo, ki sem ga, mimogrede povedano, imel (in ga še vedno imam) zelo rad, ter se podal v nemirne in pogosto nehvaležne vode županovanja.

Še preden pa mi uspe odgovoriti, ponavadi že kar sami podajo odgovor: »Ja, ja saj vem, delo je podobno, povsod delaš za dobro ljudi, pa poslušati jih moraš in jim pomagati, verjetno zelo pomaga, ker si psihiater …,« temu ponavadi sledi navihan nasmeh, jaz pa ne utegnem več odgovoriti in se tudi sam nasmehnem, medtem ko prikimam. Pa to seveda ne drži!

Med mojima službama bi le stežka potegnil skupni imenovalec. Od vse psihiatrije, ki jo imam za seboj, mi pri županovanju še najbolj pomaga »debela koža«, ki sem si jo pridobil pri delu. Verjeli ali ne, kljub obremenitvam dežurstev, kljub težkim usodam bolnikov, ki jih podoživljaš, in kljub frustracijam neuspešnih zdravljenj je precej manj komplicirano biti zdravnik.

Ni važno, katere medicinske stroke si, vedno veš, na čigavi strani si. Vedno na strani bolnika in skupaj se borita proti istemu sovražniku – bolezni.

Ko pa si župan … no, če prisluhneš in ugodiš desetim, se bodo našli vsaj trije, ki jim to ne bo pogodu. Če si na strani stotih, pa se pojavijo že prvi zametki civilne iniciative, ki se bo na vse pretege borila za »njihovo stvar«. To je zdaj že vpeljana praksa – cestna demokracija - duh, ki je bil izpuščen iz steklenice, prvič tam doli na Dolenjskem, kjer je razjarjena množica kar naenkrat imela kompetence pregledovati policijska vozila, nadaljevalo pa se je na Gorenjskem …, zdaj je to nekakšna moda, način, kako skupina ljudi lahko v šahu drži večino.

Pa da se razumemo, nič nimam proti glasu ljudi, ravno nasprotno, menim, da imajo ljudje pravico soodločati in povedati svoje strahove in mnenje, le način ni pravi in bojim se, da bo takšen način, z izsiljevanjem, v Sloveniji dodobra zaustavil tokove razvoja. Civilne iniciative proti cestam, daljnovodom, komunalnim in industrijskim conam, letališčem itd., nas bodo korak za korakom pahnile nazaj v dobo petrolejk ter »šporgetov« na trda goriva.

In iniciativam kar ni videti konca, vsak dan se rodi kakšna nova.

V teh dneh, ko smo končno pripravili vse potrebno, da začnemo v mestnem jedru urejati prometni režim, nas zagotovo čaka nezadovoljstvo dela prebivalcev središča Kranja in morda celo kakšna nova iniciativa. Tako pač je in vsi niso nikoli zadovoljni. V Kranju že leta poslušamo ogorčenje in očitke ljudi glede prometnega kaosa v jedru. Lepo staro mestno jedro se dobesedno duši v parkiranem »plehovju« in vsi se strinjamo, da je potrebno ta nered končati. Opravili smo raziskavo, s katero smo ugotovili število vozil v jedru in jim zagotovili zadostno število parkirnih mest na zavarovanem parkirišču pred mostom. Zdaj bomo tako lahko začeli striktno izpolnjevati odlok o mestnem jedru, ki sicer že kar lep čas velja, pa se ga nihče ni držal.

Bo slaba volja in jeza? Zagotovo! Vendar če hočemo red in urejeno mesto, moramo napraviti to, kar so v evropskih zgodovinskih mestih, kot je Kranj, storili že pred desetletji. Drugače pač ne gre! Naj omenim, da se promet v mestnih jedrih omejuje tudi zaradi okoljskih nevarnosti, ki jih povzročajo izpušni plini.

Na eni strani bo zadovoljstvo, na drugi pa jeza. To je pač prekletstvo županskih odločitev. Upoštevati je treba stroko, strategijo razvoja, mnenje »teh«, pa mnenje »onih« in na koncu si seveda prislužiš pohvalo prvih in srd drugih.

In kaj ti preostane? Lahko se smehljaš in ne narediš nič, potem se tudi nihče ne more jeziti nate, če pa želiš napredek, je pač potrebno ugrizniti v kislo jabolko in biti pri komu tudi malce nepriljubljen.

No na koncu ti še vedno preostane, da organiziraš čisto svojo – zasebno, civilno iniciativo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / četrtek, 12. september 2019 / 22:11

Stara lovska pot

Macesnovec pod Planjavo (1500 m n. m.) – Nemarkiranih izhodišč za dostop v osrčje Kamniško-Savinjskih Alp je precej: Gamsov skret, Žmavčarji, Repov kot, Šraj pesek itd. Po stari lovski stezi iz Repove...

Objavljeno na isti dan


Mularija / sreda, 14. oktober 2009 / 07:00

Izkupiček teka za dvigalo

S humanitarnim Čopkovim tekom so na OŠ Orehek zbrali 1.500 evrov za dvižno ploščad, ki jo želijo namestiti v starem delu šole.

Kultura / sreda, 14. oktober 2009 / 07:00

Med gorami in Mediteranom

Tri osrednje kranjske galerije od četrtka naprej gostijo več kot sto del 35 likovnikov iz Slovenije in tujine. Kakovosten izbor del na 8. bienalu risbe in slike Alpe-Jadran.

Gospodarstvo / sreda, 14. oktober 2009 / 07:00

GZS: izhoda iz krize še ni

Na GZS so prepričani, da nas v Sloveniji prave posledice gospodarske krize še čakajo. Gorenjsko gospodarstvo pa še naprej nazaduje tudi v slovenskem merilu.

Slovenija / sreda, 14. oktober 2009 / 07:00

Med najboljšimi tudi Grajsko kopališče

Ljubljana - V okviru radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija so tudi letos izbirali najboljša slovenska kopališča. Mednja se je uvrstilo Grajsko kopališče na Bledu, ki je zmagalo...

Kranj / sreda, 14. oktober 2009 / 07:00

Krajevnih skupnosti je preveč

Kranjski svetniki niso podprli pobude krajanov Mlake za ustanovitev samostojne KS Mlaka, češ da jih je že preveč, na Mlaki pa poudarjajo, da s tem kršijo zakon.