Salte skačejo tudi starši

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / ponedeljek, 12. maj 2008 / 06:00

Telovadec Sašo Bertoncelj v Retečah vodi gimnastiko za odrasle. Poudarek je na moči in izboljšanju gibljivosti.

Specialist za konja z ročaji Sašo Bertoncelj iz Gorenje vasi pri Retečah, že zmagovalec tekme svetovnega pokala in lanski svetovni študentski prvak, je v domačem kraju letos februarja uvedel novost: gimnastiko za odrasle. Pri vodenju skupine, v kateri je trenutno šest staršev, ki vadijo enkrat na teden, ob sredah od 18.30 do 20. ure v telovadnici POŠ Reteče, mu pomaga tudi prijatelj, mnogobojec Alen Dimic iz Ljubljane.

Zakaj gimnastika za odrasle? »Sprva je beseda na to nanesla čisto v šali, da bi se tega lotil, so me spodbudili starši otrok, ki hodijo k meni in k moji mami Majdi na gimnastiko. Poleg tega sem ugotovil, da takšne vadbe res manjka in tako se je začelo. Gimnastika za odrasle je primerna za vse, ki bi radi naredili nekaj na koordinaciji, jim manjka telovadbe, vaj za moč, gibljivosti. Predvsem slednja je največji problem pri večini odraslih. To pa pomeni trde mišice, kar hitreje vodi v poškodbe. Če izboljšamo gibljivost in moč, smo pred poškodbami bolj varni tudi pri drugih oblikah rekreacije, kot npr. pri košarki, nogometu. Bolj pa bi se morali zavedati tudi pomena ogrevanja, ne pa kot v večini primerov, da pridejo ljudje v telovadnico na rekreacijo in se z malo ali nič ogrevanja zapodijo za žogo,« pojasnjuje Sašo ter dodaja: »Vadbo začnemo z ogrevanjem, vajami za moč nog, potem z osnovami na parterju: prevali naprej, nazaj, delamo stoje, nato gremo na ponjavo, skačemo čez kozo, na koncu pa sledijo še vaje intenzivne moči za roke, hrbet, noge. Delamo tudi vaje za spoznavanje telesa v koordinaciji, če povem po domače, vaje, da se človek v prostoru znajde pri morebitnem padcu, da pravilno odreagira. Moj cilj je pri vadečih doseči boljšo varnost v življenju, lažjo pot čez srednja leta.«

Glede na to, da so z vadbo začeli pred dobrimi tremi meseci, jim gre zelo dobro. »Tudi sami so zelo presenečeni nad hitrim napredkom. Skačejo že salte naprej, fantje tudi že nazaj, kar je pri teh letih, nekateri so stari že prek štirideset let, in glede na to, da z izjemo enega ni nihče treniral gimnastike, velik napredek. Verjetno prej niti razmišljali niso, da bodo to zmogli. Sicer pa jaz od nikogar nič ne pričakujem. Sposobnosti ljudi so različne in trudim se delati z vsakim posebej ter ob tem upoštevam njihove želje.«