Pokrajina naj bo samozadostna

Pokrajine bi bile koristne, saj v sedanjem ustroju države manjka srednja raven, kjer bi načrtovali in uresničevali razvojne cilje, je prepričan Janez Benčina, predsednik Regionalnega razvojnega sveta Gorenjske.

Za institucije, oblikovane na ravni Gorenjske, bi lahko rekli, da predstavljajo zametek prihodnje pokrajine. Slednja bi namreč od države prevzela del nalog in virov ter skrbela za regionalni razvoj na svojem območju. Kot je prvi mož regionalnega razvoja Janez Benčina povedal v nedavnem intervjuju za Gorenjski glas, pa se je vloga teh institucij izrodila, regionalni razvojni svet je »brezzobi tiger«, ker sta mu ostali le še svetovalna in reprezentativna vloga, nima pa moči, da bi usmerjal sredstva in omogočil, da se uresniči sicer odličen regionalni razvojni program s poudarkom na gorenjskem visokošolskem središču, skupnem projektu komunalne infrastrukture, regionalnih turističnih destinacijah, gorenjskem gospodarskem središču … Glavno vlogo ima sedaj regionalni svet, v katerem je 18 županov, ti pa odločajo o tem, kako bodo razporejena sredstva, ki so jih za skupne projekte pridobili od države in Evrope. Slednji se glede na svojo vlogo in odgovornost volivcem v svoji občini odločajo tako, da to kar največjo korist prinese njihovim občinam. Nekega »helikopterskega pogleda«, ki bi zaobjel vso pokrajino, ob tem niti ne moremo pričakovati. Tudi merila razdeljevanja razvojnega denarja niso v prid teži skupnih projektov, pač pa se delijo glede na število prebivalcev. Vrh vsega pa po mnenju Janeza Benčine tudi regionalne razvojne agencije, ki imajo tu strokovno vlogo, ne opravljajo svoje vloge.

»Pri vodenju razvojnih agencij je prišlo do zastoja. Obnašajo se kot državni aparat. Mnogo premalo je v njih znanja poslovno razvojnih funkcij. Zato morajo župani naročati take projekte pri drugih agencijah. Tu bo potrebno bobu reči bob in ugotoviti dodano vrednost sedanje organiziranosti razvojne agencije. Stvari ne morejo delovati po principu, naj se župani med seboj zmenijo, ko se jim vrže neko kost. Zanjo se stepejo in potem so seveda tudi žrtve. Stvari bi morale biti mnogo bolje in kvalitetno pripravljene in usklajene na multilateralni ravni. Pa za takšno stanje ne krivim županov, oni pač igrajo vlogo, ki jo od njih zahteva sistem lokalne samouprave in občani njihovih občin,« meni Janez Benčina.

Bi bile pokrajine prava rešitev? Janez Benčina verjame, da bi morala za regionalni razvoj, strateško razvojno usmeritev in realizacijo razvojnih projektov obstajati neka institucija, ki bi prevzela odgovornost za te naloge. Pa se mu sedanji kompromisni predlog, naj bi bilo pokrajin dvanajst plus ena, zdi primeren?

»Politika naj prisluhne stroki, ki govori, da je optimalno število pokrajin med šest in osem. Že v preteklosti je bila Slovenija razdeljena na približno tolikšno število pokrajinskih enot, o čemer pričajo območja s telefonskimi številkami, policijske uprave, regionalno organizirani zdravstveni zavodi in podobno. Čeprav je politika od prvotnega predloga štirinajst pokrajin sedaj popustila na dvanajst pokrajin plus samostojno glavno mesto, je to še vedno prevelika številka. Nesmiselno je, da imamo denimo pokrajino z zgolj 40 tisoč prebivalci, saj za neko normalno delovanje potrebujemo kritično maso ljudi, strokovnjakov, institucij. Tako majhna regija pa tudi ne bo mogla biti samozadostna in bo nujno potrebovala denarno izravnavo iz državnih virov. S stališča takšne pokrajine to seveda ni slabo in ob takem predlogu tudi lažje razumemo razmišljanje v zgornjem delu Gorenjske, naj bi se Gorenjska razdelila na dva dela in bila tako deležna državne pomoči. Toda pokrajina bi morala biti ekonomsko samozadostna in se ne financirati dodatno še iz državnih virov.«

Vladni predlog o pokrajinah bo šel sedaj na referendum. Janez Benčina ponavlja, da bi morala politika prisluhniti stroki, vodilni politiki pa dolgoročno strateško razmišljati o razvoju Slovenije v celoti in tudi o pokrajinah. Tako pa je njihovo razmišljanje kratkoročno in v smislu kratkoročnega uspeha na najbližjih volitvah je referendum odlična politična poteza. Žal za ceno dolgoročnega razvoja Slovenije, še dodaja Janez Benčina.