Premika se na bolje

Predsednica Društva invalidov občin Radovljica Bled Vida Rozman je povedala, da teče že tretje leto, odkar je Radovljica dobila priznanje "občina po meri invalidov".

Radovljica - Marsikaj je moralo biti narejeno, da ji je bil ta laskavi naslov podeljen. Pridobitev ni samo to, da prilagodimo gibalno oviranim lažje gibanje in možnost dostopa v javne zgradbe. Ta listina namreč zajema vse pore življenja slepih, slabovidnih, gluhih, naglušnih, gibalno oviranih in duševno prizadetih ljudi. Res pa je, da so najbolj opazne prav grajene ovire. Projekt je nekaj tega odstranil, zgrajena so bila dvigala, znižani pločniki. »Začetna sapa je malo pošla,« pravi Rozmanova, »a tako v društvu kot na občini se zavedamo, da to ni naloga enega leta ali enega mandata. To priznanje stoji v vitrini na častnem mestu v občinski zgradbi in neprestano opominja vse, ki lahko s tem v zvezi ukrepajo. Projektni svet pri Zvezi delovnih invalidov je skupaj z občinsko komisijo za zadeve invalidov pregledal in podal poročilo, kaj se je v tem času naredilo. Največ poudarka je bilo na zaposlovanju invalidov. To so najbolj problematične zadeve, saj naš sistem deluje na ponudbi in povpraševanju in jasno je, da vsak zaposlovalec vzame človeka, od katerega največ pričakuje. Država je s tem v zvezi sprejela zakonodajo, ki pa še ni zaživela. Projektni svet si je med drugim ogledal tudi pridobitve iz tega obdobja, zlasti semaforizirano križišče, ki je edino tudi zvočno opremljeno, in pa hišo, kjer živi bivalna skupina iz doma M. Langusa. Ta projekt je bil izredno dobro sprejet in pohvaljen.« Sicer pa je Rozmanova prepričana, da se časi spreminjajo: tudi težki invalidi niso več samo doma; tehnika napreduje in vozički so bolje usposobljeni, res pa je, da je elektronika občutljiva že za vsak najmanjši rob.

Vido Rozman invalidnost zaznamuje že vse življenje, vendar je nepoboljšljiva optimistka in vedno dobre volje. Pravi, da veliko stvari opravi kar iz svojega avta. Kaj je bilo v tem času narejenega, najbolje opazi tisti, ki za svoje gibanje uporablja invalidski voziček. Zato je nekaj misli dodala še Kati Urh. Pohvalila je dvigala v občini in v stavbi zdravstvenega zavarovanja, nekatere vhode, npr. v Linhartovo dvorano, zvonce na vhodih nekaterih stavb, popravljene izhode s pločnika. Več pozornosti pa bi bilo treba ravno pri teh pri izhodih iz pločnika na prehod za pešce, saj imajo večinoma previsoke robove ali so prestrmi ali pa so kakšen meter stran od prehoda. Problematičen je tudi izhod na kolesarsko stezo na križišču v Lescah, prav tako bi bili potrebni izhodi na pločnik tudi na večjih parkiriščih.

Ampak, kakor pravi Rozmanova, glavno je, da se premika. In premika se na bolje. Zavedati bi se morali, da kar je dobro za invalide, je dobro tudi za nas vse.