Sedmica: Severjev vrtiljak

Besedilo: Marjeta Smolnikar
Kategorija: GG Plus / petek, 9. maj 2008 / 06:00

Kaj je to: tresla se je gora, rodila se je miš?

Slovenske afere. Recimo, Čista lopata, za katero je značilen spektakularen začetek, potem pa je režiserju (bodisi je to prvi mož kriminalistične policije bodisi vlade bodisi neki xy) zmanjkalo zamisli in balon je razneslo na prafaktorje. Režiser Čiste lopate ima to srečo, da je slovenska javnost tovrstnih kriminalno-kriminalističnih dogodivščin vajena. Primer, rop banke SKB. Drži, v tej podalpski dogodivščini je bil atraktiven rop in ne aretacija roparjev (teh policisti notranjega ministra Dragutina Mateja zelo verjetno ne bodo nikdar odkrili, kaj šele spravili za rešetke), ampak važno je, da se nekaj dogaja. Sicer pa je rop banke SKB le ena od številnih pozabljenih poslovno-kriminalnih dogodivščin, s katerimi se je v preteklih osemnajstih letih »kratkočasila« slovenska javnost in ki so poniknile sorazmerno enako hitro, kot so vzniknile.

Še en dokaz, da slovenski organi pregona (v nasprotju z javnostjo) na poslovno kriminalne dogodivščine in njihove akterje sčasoma zares ali »za hec« pozabijo, sta hranilno kreditna služba Sicura v stečaju in njen lastnik Andrej Sever. Tega imajo organi pregona v primežu že od junija 2001, ko je koprski preiskovalni sodnik na njegovo ime izdal odločbo o hišni preiskavi, pa se mu ni do zdaj skrivil niti las na glavi; niti zaradi takratne niti katere poznejše domnevne lumparije, ki si jo je Andrej Sever v svoji pestri podjetniški karieri privoščil. V primeru Sicure in Zadruge S, recimo, na račun petsto šestdesetih upnikov, ki so v njegovem finančnem imperiju skupaj zgubili nekaj centov manj kot dvanajst milijonov evrov plus pripadajoče zamudne obresti.

Ključnega pomena pri Severjevi zgodbi o »uspehu« je manira, da ni nihče kriv, dokler mu ni krivda dokazana. Kar je, da se razumemo, nedvomno pridobitev sodobne družbe. Po drugi strani pa je lahko pravilo voda na mlin takšnim in drugačnim prestopnikom, da ne rečem kriminalcem, ki jim organi pregona namerno ali nenamerno ne pridejo do živega.

Odgovora na vprašanje, ali gre v Severjevem primeru za namerno ali nenamerno zavlačevanje kazenskega pregona, še zdaleč ni mogoče stresti iz rokava. Dejstvo je, da so bile kazenske ovadba na ime Andrej Sever in v zvezi s Sicuro ter Zadrugo S podane že davnega leta 2002, obtožnice pa ni in ni. (Trenutno je na potezi tožilstvo.) Medtem pa Andrej Sever nemoteno biznisira naprej. In proizvaja nove podjetniške izdelke z novimi akterji, nove stečaje in nove upnike. Država oziroma vlada oziroma organi pregona pa ne bev ne mev. Niti v primeru, ko Andrej Sever na registrskem sodišču v duhu zakona o gospodarskih družbah podpisuje sumljive, da ne rečem lažne izjave, ne.

Primer. V enem samem dnevu, točneje 16. maja 2007, je podjetniški rokohitrc Andrej Sever – če verjamete ali ne – ustanovil kar šest podjetij: Deseti izdelek, d. o. o., Enajsti izdelek, d. o. o., in naprej do Štirinajsti izdelek, d. o. o., ter Jastog, vzreja in prodaja rakov in rib, d. o. o. Ali so navedena podjetja še pri življenju ali ne, ne vem, skrb pa zbuja, da imajo domala vsa podjetja, pri katerih ima prste vmes Andrej Sever, vse ključne značilnosti tako imenovanega davčnega vrtiljaka, organi pregona, pa nič.

Sklep: Dokler ne bodo organi pregona vzeli pod drobnogled Severjevega podjetniškega vrtiljaka in podjetnika obtožili ali oprostili, toliko časa bodo spektakularne aretacije domnevnih tajkunov pesek v oči pravne države.