Prva preizkušnja

Trenirali nismo prav veliko, vendar dovolj, da se spopademo s prvo letošnjo preizkušnjo.

Kolesarji Gorenjskega glasa se bomo zbrali in skušali 18. maja po najboljših močeh prekolesariti maraton Kranj–Jezersko. Dolžina maratona je 37 km in poteka po nam znanih vaseh. Start je pred Globusom v centru Kranja potem se zapeljemo po Jelenovem klancu navzdol in po čirškem navzgor proti Prebačevemu, naprej do Voklega, Šenčurja, Visokega, Preddvora naprej do Zgornjega Jezerskega in cilja, ki je pred Planšarskim jezerom.

Še pomembnejši podatek je ta, da je ta maraton posvečen našemu dragemu prijatelju Mirku Krakerju, legendi slovenskega kolesarstva. Mirko je prišel v Kranj iz Siska, mesta v BiH, kot golobrad fantič, vendar že jugoslovanski prvak med kolesarji »kontraši«. K Francu Hvastiju ga je pripeljal prijatelj, ki je bil prepričan o njegovi kolesarski prihodnosti. Bil je petek in Franc je verjel prijatelju, zato je mlademu Mirku posodil specialko in dres. Dogovorjeno je bilo, da se Mirko v soboto in nedeljo pride pokazati Hvastiju, ker je bila včasih skrb za bicikle in opremo malo večja, kot je danes. Mirka ni bilo na spregled ne v soboto in ne v nedeljo. Franc je klical prijatelja in spraševal, kje je mladenič, vendar se niti njemu ni sanjalo, kam je izginil. Prikazal se je v ponedeljek. Na vprašanje, zakaj se ni oglasil, kot so se dogovorili, je odgovoril: Nisem bil v Kranju. V Sisak sem šel mami pokazat kolo! Se opravičujem, ker nisem nič povedal.

»S kolesom si šel v Sisak?« je vprašal Hvasti. »Da, v soboto tja in v nedeljo nazaj.« Je odgovoril Mirko. In potem je kmalu začel zmagovati na najtežjih jugoslovanskih dirkah ... O Mirku je na tisoče zgodb, meni je tole zaupal Franc Hvasti in mi je najljubša od vseh. Ta maraton je posvečen njemu, zato upam, da nikoli ne bom manjkal na njem. Njemu in organizatorju v čast se bom odel v savski dres, saj sem slišal, da je na tem maratonu nekakšno pravilo, da se nosi vsaj en kos oblačila, ki nosi ime SavaKranj ...

Torej, vsi kolesarji iz nastajajoče kolesarke ekipe Gorenjskega glasa, se bomo zbrali pred startom, da se bomo skupaj zapeljali proti Jezerskemu in tako izkazali spoštovanje našemu Mirku. To bi bilo vsekakor lepo od nas.

Sedemintrideset kilometrov ni veliko, če se vozimo po ravnem. Cesta na Jezersko je pa vse prej kot letališka steza. Od samega starta se cesta vzpenja in vzpenja, kar pa za nas, ki še nimamo zadostnih kilometrov v nogah, zna biti naporno. Priporočam vsaj eno energijsko ploščico v žepu, poln bidon vitaminskega napitka in vremenu primerna oblačila. Tisti, ki boste šli še domov s kolesom, ne pozabite na brezrokavnik ali pelerino. Pozorni bodite na gnečo v skupini. Izkušenim vedno pustite prosto pot. Oči imejte okoli cele glave, se temu reče, ker na tako množičnih prireditvah najlažje doživite nesrečo. Tisti, ki vas je strah gneče, se raje držite skrajnega desnega ali levega roba ceste. Kolo preglejte kak dan pred maratonom, da ne boste imeli tehničnih težav.

Prihodnji teden bom dal še kak napotek več, do takrat pa pridno trenirajte. Se vidimo danes popoldne.