Breza pri težavah s sečili
Zdravilne rastline niso samo drobcene zeli, pač pa tudi drevesa. Eno takih je breza, ki je za mnoge najlepše drevo. Njeni listje in listni popki so dobrodejni pri boleznih ledvic, mehurja in sečil nasploh.
Vitka, sofisticirana lepotica z belim lubjem in dolgimi visečimi vejami raste po vsej Evropi, razen v Sredozemlju. Pri nas je najznačilnejša za Belo krajino, a tudi po drugih pokrajinah je zelo razširjena. V severni Evropi so obsežni brezovi gozdovi. Tako Slovani kot Germani so jo častili kot sveto drevo in ji pripisovali mnoge moči. Rusom je simbol pomladi in devištva. Že v antiki so jo uporabljali pri izdelavi bakel, za platišča koles, kasneje se je njena uporaba razširila na obroče za sode, metle … Učiteljem je svoj čas prišla prav kot šiba za kaznovanje učencev.
Pravcata panaceja
V severni Evropi je dolgo veljala za panacejo, rastlino, ki pozdravi sleherno bolezen. Z njo so odpravljali mozolje, gnojne čire, kraste, garje, razjede, prhljaj. Brezov sok in listje so bili nepogrešljivi pri zdravljenju protina, revmatizma in bolezni ledvic in mehurja.
Novejša dognanja
Dandanes je potrjeno, da je breza učinkovit diuretik pri obolenjih ledvic, sečnega mehurja, pri vodenici in oteklinah telesa. Kot piše dr. Katja Galle-Toplak v knjigi Zdravilne rastline na Slovenskem, se količina seča poveča kar za petkrat, hkrati pa se iz krvi in tkiv pospešeno izloča sečna kislina. Bolezenski znaki, zlasti bolečine v sklepih, pri revmatičnih in protinskih obolenjih se izboljšajo, prav tako tudi kronični katarji mehurja in težave pri uriniranju. Brezove učinkovine pospešujejo prebavo, zdravijo gripo, zbijajo vročino, razkužujejo rane, zdravijo večino kožnih bolezni in krepijo lasišče. Brezo najpogosteje uporabljamo v obliki kure. Pri obolenjih kože in celulitu pijemo čaj ali čajne mešanice kot kuro, ki jo dopolnimo še s kopelmi iz brezove skorje. Brezov sok, ki ga dobijo spomladi z navrtanjem dreves, in hlapno olje, dodajajo kozmetičnim pripravkom za nego las.
Kaj in kdaj nabiramo
Pri brezi so zdravilni listi, popki, skorja in sok. Spomladi, ko se drevo napolni z novimi močmi, nabiramo brezove popke. To storimo še pred cvetenjem, jih hitro posušimo in hranimo v dobro zaprtih posodah, ker vsebujejo hlapno olje. Lepljive mlade brezove liste nabiramo v maju in juniju, ko breza odcveti. Če se odločimo za pomladansko kuro, začnemo najprej z listnimi popki, nato pa nadaljujemo s svežimi listi. Skozi vse leto lahko nabiramo tudi skorjo mladih, za prst debelih vej in jo sušimo.
Privoščimo si čaj
Brezovi listi hranijo eterična olja, vitamin C, flavonoide, saponine, kalcij … Za pripravo čaja uporabimo sveže ali v senci posušene. Nikoli jih ne kuhamo, temveč le poparimo. Poparek dobimo tako, da dve žlički listov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut, precedimo in popijemo. Tri do štirikrat na dan pijemo sveže pripravljen, nesladkan čaj (med obroki). Pri predpisanih količinah ni pričakovati neugodnih stranskih učinkov, tudi če čaj pijemo dalj časa. Ne draži ledvic in jih le razkuži. Brezo pogosto mešamo z lipovim cvetjem (Tilia platyphyllos).
Pri aterosklerozi, diabetesu …
Breza velja za rastlinski antibiotik, pomaga pa tudi proti izpadanju las in je pogosta v mešanicah za pomladansko čiščenje telesa in krvi. Dobro dene tudi pri odpravljanju ateroskleroze. Nekateri viri navajajo, da dolgotrajnejše uživanje nesladkanega poparka (tri skodelice na dan) »stopi« ledvične kamne in pesek. Čaj koristi tudi sladkornim bolnikom, zlasti v začetnem stadiju bolezni.