Z razgledom na grad

Cima Colodri (400 m) – V naslednjih treh številkah Gorenjskega glasa se bomo potepali po okolici Gardskega jezera in obiskali tri različno zahtevne ferate. Prva po vrsti je bolj družinska ferata nad Arcom, ki je znan med športnimi plezalci.

Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka, ki leži v Italiji, v severozahodnem delu Benečije. Na zahodu meji na Lombardijo, na severu pa na Trento. Območje jezera ima submediteransko podnebje, saj se mešajo vplivi Alp, Jadranskega morja in samega jezera. Topla poletja so praviloma sončna, zime so mile in pozebe praktično nimajo. Gladina jezera ima 65 metrov nadmorske višine. Jezero obdajajo številni zanimivi vrhovi ne pretiranih nadmorskih višin, a zaradi lege s čudovitimi razgledi. Okolica je raj za športne plezalce, urejenih pa je tudi precej različno zahtevnih ferat. Kako najhitreje do Gardskega jezera? Predlagam pot čez mejni prehodi Fernetiči, nato pa proti Veroni, kjer zavijemo proti Riva del Garda. Iz Kranja do Garde je 450 kilometrov.

Za prvi vzpon sem izbrala Cima Colodri, ki leži nad Arcom, znanim plezalnim krajem. Na Colodri vodi ferata, ki ni pretirano zahtevna, saj je njeno najzahtevnejše mesto označeno z oceno B/C. Izhodišče za vzpon je kamp, ki leži pod Colodrijem, v neposredni bližini gradu v Arcu. Med balvanskimi skalami se začnemo vzpenjati po poti 431B. Dostopa je približno 15 minut. Pred vstopom v ferato se opremimo s popolno feratarsko opremo. Kljub temu da pot ni zahtevna, je pa izredno obiskana, moramo poskrbeti za lastno varnost. Vstop v ferato poteka po gredi v desno, ocena A. Sledi del z oceno A/B, ko se obrnemo v levo. Pred nami bo gladka plošča, preko katere nas vodijo skobe, ocena B. Potem sledimo še naprej v levo. Menjavata se zahtevnosti A in B. Preden pridemo pod najtežji del, ki nosi oznako B/C, na levi strani zagledamo kip roke s slikarsko paleto. Zakaj je tam, nimam pojma, verjetno pa nosi sporočilo, da se moramo sami odločiti, kako si bomo narisali dan. V tej ferati bo naš dan absolutno lep! Sledi tehnično najzahtevnejši del, ki poteka po skobah. Za varovanje je na levi strani jeklenica. Ko smo na vrhu najzahtevnejšega dela, izstopimo iz ferate in na desni strani zagledamo križ, ki označuje vrh Colodri. Po tipičnem kraškem svetu se sprehodimo do vrha. Z vrha sestopimo po poti 431 v dolino Laghel. Pot poteka vsake toliko časa strmo navzdol, skozi gozd, kjer rastejo črni gaber, črni bor, hrast in ciprese. Ko pridemo v dolino, sledimo asfaltirani cesti, pri oljčnem nasadu zavijemo levo in sledimo oznakam še do gradu nad Arcom. Ruševine gradu so locirane na ogromen skalni steber, ki se dviguje nad Arcom. Kdaj je bil grad zgrajen, se ne ve, vsekakor pa po letu 1000 n. š. Zgradili naj bi ga domačini in je šele kasneje postal last plemičev. Lastniki gradu so se menjali, dokončno pa je bil zapuščen v 18. stoletju, ko so ga napadli Francozi. Z obnovo so začeli v letu 1986, v zadnjih letih pa so bile odkrite številne freske vitezov in grajskih dam iz srednjega veka. Od gradu po turistični poti sestopimo nazaj v Arco, kjer nas čaka jekleni konjiček. In še namig: v Arcu imajo odličen sladoled!

Nadmorska višina: 400 m
Višinska razlika: 350 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 5 / 5