Petdeset na uro

Matjaž Zevnik iz Mavčič je abrahama sprejel v kolesarskem klubu Sava. V svojem drugem domu pravzaprav.

Kolesarstvo je njegova služba postalo potem, ko je še kot mladenič prenehal tekmovati. Trenersko delo ga obvezuje še danes, čeprav je tudi direktor enega od najuspešnejših športnih klubov, legendarnega najstarejšega športnega kluba v Sloveniji.

Abrahama je pričakal skupaj s svojimi prijatelji, po večini seveda kolesarskimi zaljubljenci in sodelavci. Prestop v šesto desetletje je prenesel stoično in z obljubo, da bo poskušal biti še naprej Matjaž Zevnik, ki bo še naprej ustvarjal svetovne kolesarske prvake. Da, zanj naslovi državnih prvakov že dolgo niso več izziv, njegovo znanje, delo in zagnanost segata že do nosilcev najžlahtnejših odličij v kolesarskem športu.

Prijatelje je gostil po kolesarsko v kolesarski delavnici domačega kluba. Muzike, hrane in pijače je bilo dovolj za edinstveno razpoloženje. Abraham mu je izpolnil željo in mu prinesel darilo v obliki letalske vozovnice za New York. V Ameriki je že bil, a nikoli ni bilo časa, v miru ogledati si to središče sveta, Veliko jabolko ga je od nekdaj fasciniralo. Seveda pa so kolesarji precej nagnjeni k hudomušnem humorju, zato mu je bilo nekaj daril izročenih tudi na račun njegove »vitke« direktorske postave.

Družina, sin in dve hčeri ter žena so tisti najbližji, brez katerih ne bi bil tako uspešen v svojem poklicu. In tudi vsi starši otrok, ki jih je Matjaž Zevnik izobrazil kot kolesarje in jih kot zrele osebe poslal v življenje, so mu za to zelo hvaležni.