Otroška peresa

Besedilo: A. H.
Kategorija: Mularija / torek, 6. maj 2008 / 06:00

Pomladne sanje

Zjutraj, ko se iz sanj zbudim,

pogledam na uro in se zgrozim.

Vidim, da sem cel pouk prespala doma,

že iz vrtca je moja sestrica prišla.

Kaj jaz morem,

pomladne sanje so me vase potegnile,

tudi če tri mačke bi mi na uho mijavkale,

ne bi me zbudile.

Jutri je Gregorjevo,

ko se ptički ženijo.

Tudi jaz sem čudna vsa.

Ali sem zaljubljena?

Danes imam rdeča lica.

zdi se mi,

da najraje bi poletela kot ptica.

Ampak vem,

da to ni mogoče,

saj je sestrica v sobi in se joče.

Vem, da takoj bi mamo poklicala,

ki bi me okregala.

Zdaj pomladnih sanj je konec,

saj me zbudil je budilkin zvonec.

Jenny Teofilović, 4. s, PŠ Goriče

Če bi izginili vsi prometni znaki

Če znakov ne bi več bilo,

prekrške bi vozniki delali zelo.

Vsi vozili bi hitreje,

prekoračili vse varne meje.

Pravila postala prava bi reč,

sploh jih ne bi bilo več.

Zato je bolje, da znaki ostanejo,

preden vozniki avte zadenejo.

Manca Florjančič, 2. razred, PŠ Besnica

Kdo sem jaz

Ime mi je Rok. Živim na Trati 16, v zeleni hiši. Imam sestrico Brino, očija Aleša in mamico Barbaro. Imamo se lepo, ker smo lahko zunaj. Veliko se igramo in telovadimo v naši telovadnici. Ko bom velik, bom računalničar, ker rad igram in delam na računalniku. Najraje vozim letalo na daljinca.  Rodil sem se januarja leta 2000. Zanima me vse o vesolju, zato gledam knjige o vesolju. Hodim na karate in igram na kitaro. V šoli mi je najljubši predmet likovni pouk, ker ustvarjamo z različnimi materiali. Pozimi rad smučam in se veselim, da gremo na Roglo.

Rok Štular, 2. r, PŠ Besnica

Ime mi je Filip. Živim v hiši marelične barve z mamico, očijem in s sestrico. Pri nas je vedno vse razmetano. Povsod so lego kocke, plišasti medvedki in copati. Rodil sem se leta 2000 in imam veliko dobrih lastnosti in malo slabih. V šoli mi je najbolj všeč likovna vzgoja. To zato, ker zelo rad ustvarjam. Včasih z izdelkom nisem zadovoljen, toda drugim je všeč. Najraje grem na morje. Še posebej, če gremo z letalom. Tam živimo v hotelu. Vsak dan se peljemo na plažo. Tam se potapljam, plavam in delam gradove. Lani sem naredil tudi avto. Ko bom velik, bom mogoče arheolog. Iskal bom kosti, stare predmete in orožja. Ampak najprej moram zaključiti šolo. Upam, da mi bo uspelo.

Filip Pogačnik, 2. r, PŠ Besnica