Sreča v "nesreči"

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Torek, 19. junija

Pregled, če temu tako rečem, pri prof. dr. Branetu Kobalu zgleda tako, da kandidat za zdravljenje z bosimi nogami stopi na kovinsko podlago, na čelu ima nameščeno okroglo kovinsko ploščico, v vsaki roki pa drži kovinski valj. Sistem je povezan z računalniškim programom, s pomočjo katerega terapevt prepozna (vsaj tako se mi zdi) kritične točke v pacientovem organizmu, če postopek opišem skrajno laično in nepoučeno. Na temelju tega pregleda in diagnoze uradne medicine terapevt izdela individualni program zdravljenja s frekvenčno terapijo, ki se izvaja s pomočjo frekvenčnega generatorja, prilagojenega domači uporabi. Sistem, ki deluje bodisi s pomočjo baterij bodisi na elektriko, se sestoji iz približno šestnajstkrat dvanajst centimetrov velikega plastičnega ohišja, na katerem je gumb za nastavitev frekvence in vtičnica za kabel, na koncu katerega sta valja, ki jih uporabnik pri izvajanju terapije drži v rokah in preko katerih frekvenčni tok deluje na organizem oziroma na bolne celice. (Uf, tole »spesniti« mi je bilo pa skrajno tečno, saj sem popoln tehnični analfabet.) Vsekakor je napravo z lahkoto prenašati sem in tja. Sicer pa je tako, da se frekvenčna terapija (bojda) odlično obnese pri zdravljenju karcinoma dojk in pljučnega raka, čemur se v mojem primeru lahko reče sreča v »nesreči«. (Nesrečo sem dala v narekovaj zato, ker svoje bolezni ne jemljem za kdo ve kako veliko nesrečo. Pravzaprav je sploh nimam za nesrečo, pač pa za življenjsko preizkušnjo in jo znam razložiti s pozitivnega zornega kota.)

Razen pri raku na dojki in na pljučih se frekvenčna terapija (menda) dobro obnese še pri zdravljenju raka debelega črevesa, danke, želodca in drugih prebavil. Se razume, vedno v kombinaciji zdravljenja z uradno medicino! Pomembno mesto naj bi frekvenčna terapija zavzemala pri raku ledvice (mimogrede, glede frekvenčne terapije so se pri prof. dr. Branetu Kobalu zanimali tudi iz kabineta predsednika države Janeza Drnovška), trebušne slinavke in malignih obolenjih krvotvornih organov. Žal je manj dobrih rezultatov zabeleženih pri glioblastomih, se pravi pri vrsti možganskega tumorja. Sicer pa je stvar taka, da frekvenčna terapija deluje na področju celotnega organizma. Pomeni, da se elektromagnetni valovi prenašajo po vsem telesu in kjer koli naletijo na resonančni odziv, sprožijo reakcijo v obliki motnje pri delovanju celične membrane. Zato terapija razen na izvorni tumor sočasno deluje tudi na vse celice, ki so se od izvornega tumorja odcepile, se pravi, na tako imenovane metastaze. (Vsekakor mi je šla ta razlaga bolje od rok, kot so mi šli tehnični podatki, saj sem jo kratko malo prepisala.) Ja, zdaj pa dovolj o tem, da ne bo kdo pomisli, da me kdo plačuje za reklamiranje frekvenčne terapije.

Od prof. dr. Braneta Kobala odidem oziroma se odpeljem z aparaturo v kovčku in s programom za izvajanje frekvenčne terapije v roki. (Se nadaljuje.)