Letos brez ustavitve proizvodnje

Acroni Jesenice, član skupine SIJ, je lani v primerjavi z letom prej povečal prodajo za skoraj 26 odstotkov, na 456 milijonov evrov, kar v proizvodnji pomeni dobrih 312 tisoč ton gotovih proizvodov. Čisti dobiček se je več kot podvojil in je znašal dobrih 32 milijonov evrov.

Jesenice – O letošnji proizvodnji, načrtih in tudi povezanosti s hokejem in Jesenicami smo se pogovarjali s Slavkom Kanalcem, direktorjem jeseniškega velikana.

»Lani je bilo za Acroni tako količinsko kot po dobičku uspešno leto. Vendar so naše misli usmerjene v prihodnost, saj imamo načrte vse do leta 2018. Prvi letošnji meseci so uspešni, saj beležimo za dobrih 20 odstotkov večjo proizvodnjo, prodaja končnih izdelkov je večja za 17 odstotkov. Prihodki so nekoliko nižji kot v enakem lanskem obdobju, kar je posledica nižjih cen na našem udarnem programu nerjavnih debelih pločevin, nižje cene pa so posledica nižjih cen surovin na borzah. Pri drugih kazalcih poslovanja smo na isti ravni kot lani, čeprav se moramo soočati s hitro rastjo cen jeklenega odpadka, ki je naša glavna surovina. Prvi, dramatičen skok je bil že konec decembra lani, aprila pa so cene še enkrat podivjale. To pomeni, da za štiristo evrov dobimo tono jeklenega odpadka, normalno pa bi za njo plačali dvesto evrov.«

Menite, da se bo trend obrnil in bodo tudi te cene padle, tako kot borzne surovine?

»Normalno. Svoje bo naredil trg. Vendar moramo sedaj te cene vračunati v končne cene, porabniki pa jim bodo s svojo porabo težko sledili. Zaradi manjšega povpraševanja ocenjujem, da se bo trend obrnil.«

Ali to pomeni, da bo tudi Acroni imel manjši promet, manjšo prodajo?

»Mi smo tipičen nišni proizvajalec, naš cilj je prodati 360 tisoč ton izdelkov, kar je z vidika svetovne proizvodnje, ki znaša 1,2 milijarde ton izdelkov bližje ničli. Vendar je to le ena plat medalje, pri nerjavnih debelih pločevinah, kjer imamo sedem odstotkov tržnega deleža, je povsem drugače.«

Pri tem vi določate ceno?

»Ne, tako močni nismo. Smo pa pomemben proizvajalec. Pozna se, če imamo težave ali imamo na razpolago premalo materiala. Zadnja leta so na kovinskih trgih zelo turbolentna, najprej pri borznih kovinah, kot so nikelj, baker in aluminij, po njihovi umiritvi pa imamo izredne cenovne skoke pri jeklenih odpadkih in koksu. V preteklosti je za metalurško industrijo veljal aksiom o konstantnem, mirnem poslovanju, kar pa danes ne drži več.«

Koliko cenovna nihanja vplivajo na proizvodnjo in zaposlenost?

»Skušamo jih uravnotežiti. Prednost Acronija je, da smo majhen proizvajalec na nišnih trgih in trgih, ki med seboj nimajo neposredne povezave. Drži, da delamo jeklo, vendar elektro pločevina ali nerjavna debela pločevina nimata nič skupnega, tudi končni porabniki so popolnoma drugi. V primeru, da ne pride do splošne recesije, se nihanja posameznih trgov ne pokrijejo tako, da bi nam šlo slabo. Acroni je tako fleksibilen, da lahko program, ki mu gre v določenem trenutku slabše, zapolnimo z drugimi izdelki. S tem proizvodne linije ostajajo zapolnjene in zaposlenost konstantna.«

Kam prodaja Acroni?

»Naši glavni trgi so države Evropske unije, predvsem Italija, Nemčija in Avstrija. Vsa preostala prodaja je odvisna od razmer na trgu. Naš sedemodstoten svetovni delež pri nerjavni debeli pločevini moramo globalno tržiti, Evropa je premajhna oziroma bi nastala prevelika koncentracija. Pri elektro programu, kjer imamo izdelke srednjega cenovnega razreda, pa nastopamo le na regionalnem trgu, saj večjih transportnih stroškov prodaja ne bi prenesla.«

Ali to pomeni, da si z ruskim lastnikom niste pridobili novega trga?

»Ne. Prodor je za zdaj še zelo težaven, saj je ruski trg zaprt. Sami pokrivajo lasten in ukrajinski trg, hkrati pa imajo visoke zaščitne carine pri nerjavnih jeklih. Evropska unija in Rusija sta v intenzivnih pogajanjih glede carin, ki se bodo enkrat sicer zaključila, vendar na to ne moremo čakati.«

V preteklosti ste veliko vlagali v ekologijo, izboljšanje proizvodnje. Omenili ste, da imate pripravljene desetletne investicijske načrte. Kateri so bližnji?

»Tempo investiranja pospešujemo. Letos sicer ne bo remonta jedrske elektrarne, zato tudi pri nas ne bo večjih aktivnosti. Pripravljamo se na veliko ustavitev čez leto dni, aprila 2009, ko bomo posodobili napravo za kontinuirano vlivanje slabov. Cilj je povečati storilnost in kakovost izdelkov, saj je obstoječa naprava v obratovanju že 21 let. Letos in v prihodnjem letu tako načrtujemo za 111 milijonov evrov investicij, že v prvih treh letošnjih mesecih smo investirali 12 milijonov. Več investicij pa teče vse čas brez velikih ustavitev.«

Vse financirate sami?

»Za projekte se seveda zadolžujemo pri bankah, vendar vodimo konservativno politiko, kar pomeni, da ne gremo v investicije, ki jih ne bi omogočila naš dobiček in amortizacija, oziroma ne gremo v brezglavo zadolževanje.«

Pa ekologija?

»Po programu prilagajanja, ki nam je bil odobren za pridobitev integralnega okoljskega dovoljenja do leta 2010, smo skoraj vse zahteve izpolnili. Čaka nas še projekt ureditve brežine reke Save, ki je grda in boleča rana za Jesenice. Sedaj pridobivamo gradbeno dovoljenje, delati bomo začeli takoj po pridobitvi. Po ozelenitvi brežine bo tudi tovarna dobila nov obraz, boljše bo za zaposlene, prebivalce in obiskovalce. Decembra smo zagnali tudi čistilno napravo za vročo valjarno, kjer so prej zajemali vodo v Savi in jo spuščali nazaj neočiščeno. S tem smo sklenili zadnji tokokrog hladilne vode.«

Dotakniva se družbeno odgovorne vloge Acronija. Najbolj ste znani po sponzoriranju jeseniških hokejistov. Ali bo tako ostalo tudi v prihodnje?

»Sezona se je zaključila, naša ocena je, da zelo uspešno. Predstave v ligi EBEL je bila del sezone na visoki ravni, videli smo vrhunski hokej. Najboljše se je končalo v državnem prvenstvu. Acroni je svoje obveznosti za minulo sezono poravnal, sedaj pa se moramo pogovoriti, potegniti črto pod rezultate in jih oceniti ter povprašati o zadovoljstvu naše lastnike. Seveda pa velja, da sta Acroni in hokej na Jesenicah del življenja, brez katerega bi težko šlo. Seveda sodelujemo tudi pri drugih projektih v lokalnem okolju, tako da podpiramo rekreativni šport, kjer sodelujejo naši zaposleni ali njihovi otroci. Podpiramo tudi kulturno dejavnost, sodelujemo s šolami. Sicer pa je običaj: ko se pojavijo potrebe, običajno posamezniki in društva obiščejo nas. Tako bo najbrž tudi v prihodnje, naš interes pa je, da smo v dobrem in slabem z njimi in obratno, lokalna skupnost z nami.«