Dokazali so, da so »carji«

Dvanajst otrok Vzgojnega zavoda Kranj, od tega štirje fantje in osem deklet, je v spremstvu štirih mentorjev v soboto uspešno premagalo pot od Kranja do Pirana. V šestih dneh so skupno prehodili približno sto osemdeset kilometrov.

Kranj – Na Pohod Alpe-Adria, kot so mu nadeli ime, so se otroci Vzgojnega zavoda Kranj podali že sedmič. Med dvanajstimi otroki, starimi od 11 do 16 let, so pot od Kranja do Pirana v preteklih letih prehodili že trije udeleženci, drugi so se prvič srečali s tem pohodniškim izzivom. »Na poti otroci, ki jim življenje sicer ni ponudilo veliko priložnosti, z veliko vztrajnostjo, borbo in preseganjem samih sebe pokažejo in dokažejo, da zmorejo vse, če se le odločijo, da bodo sledili cilju. V teh šestih dneh dobijo potrditev, da so res 'carji',« je dejala psihologinja in vzgojiteljica zavoda ter mentorica na pohodu Petra Vladimirov ter dodala: »Poleg tega, da nas pesti vročina, se srečujemo z bolečimi in krvavimi žulji. Ti so običajno največja ovira in zaradi njih je lahko vsak korak težak. Pojavijo se tudi bolečine v mišicah, krči in utrujenost.«

Otroci, ki so jih poleg Vladimirove spremljali še mentorji Adrijana Reja, Andrej Gregorač in Ana Furlan, so dnevno prehodili približno trideset kilometrov, najtežjo in najdaljšo etapo so premagali tretji dan, ko so se podali od Medvedjega Brda proti Razdrtemu. »Zgodi se, da se kilometri vlečejo v neskončnost in med pohodniki zavlada monotonost. Čas si tako krajšamo z glasbo in včasih je dogajanje med nami videti nekoliko kaotično, saj poslušamo tudi več pesmi naenkrat. Krize premagujemo s pogovori, tako šaljivimi kot resnimi, nekateri z jezo in solzami, drugi si vzamejo trenutek zase. Vmes pa so se rojevale tudi ljubezni,« je še pojasnila Vladimirova.

V soboto ob 11.30 so tako kot veliki zmagovalci in polni vtisov prispeli na cilj. Po kratkem oddihu ob morju so se še isti dan vrnili domov, tokrat s prevoznim sredstvom, a kot so dejali otroci, bi pot raje nadaljevali peš ali pa se, kot pravi znana slovenska pesem, peš podali še z Goričkega v Piran.

Trinajstletni Beni Žigovič, ki je bil na pohodu že drugič, si je zadal, da se ga bo udeležil petkrat in s tem podrl rekord v udeležbi. »Med hojo se veliko dogaja, polni smo adrenalina in nikoli nam ni dolgčas. Najtežje je bilo prvi dan, najlepše pa ob prihodu do Medvedjega Brda, ko se nam odstre lep pogled,« nam je zaupal.

Šestnajstletna Jasmina Čuden je na poti že skoraj obupala in odšla domov, a kot je poudarila, jo je volja gnala naprej. »Naučila sem se, da nikoli ne smeš obupati. Četudi je zelo težko in naporno, je treba vztrajati,« je povedala.