Humanist v življenju in delu

V Galeriji Prešernovih nagrajencev je od četrtka naprej na ogled razstava del akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča (1921-1997).

Tokrat je v eni osrednjih kranjskih galerij, ki je v zadnjih letih dobila svoje mesto in pomen tudi v širšem slovenskem merilu, na ogled obsežna razstava del akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča. Rodil se je na Doberdobu, med 2. svetovno vojno je bil aktivist in partizan, bil leta 1942 interniran v koncentracijsko taborišče, slikarstvo pa je po vojni študiral pri profesorjih Nikolaju Pirnatu, Francetu Miheliču, Božidarju Jakcu in Gabrijelu Stupici, pri katerem je kasneje zaključil tudi slikarsko specialko. Kot razmišlja umetniški vodja galerije dr. Lev Menaše, je Lakovič vojno spoznal v njenih najbolj krutih oblikah, hkrati pa jo je tudi doživel in preživel kot umetnik. Vojna ga je zaznamovala na različne načine in vse je mogoče spoznati tudi na kranjski razstavi. »Čeprav je razstava omejena predvsem na zadnje obdobje njegovega ustvarjanja in na dela, ki javnosti doslej v glavnem še niso bila predstavljena, nam ga kaže tako v vlogi dokumentarista, kot protestnika in končno ter predvsem globokega humanista.«

Na razstavi so tako predstavljena predvsem Lakovičeva pozna dela iz devetdesetih prejšnjega stoletja, od platen do risb z ogljem in del v tehniki barvna kreda. Na ogled je vrsta njegovih knjižnih ilustracij, ki jih je izdeloval v petdesetih in šestdesetih letih za takrat zelo modne bibliofilske izdaje. Ilustriral je knjižna dela od Prešerna do Boccaccia. »Postal je eden velikih humanistov, prizadet opazovalec vsega, kar se je dogajalo okrog njega,« razmišlja Menaše. »Njegovo slikarstvo motivno zajema psihološki portret pretresljive kompozicije, pretežno s taboriščno problematiko. V pretehtanih kompozicijah je dosegel globoko podoživeto sintezo človeških in umetniških izkušenj,« so leta 1973 zapisali v obrazložitev k nagradi Prešernovega sklada, ki jo je prejel za svoj slikarski opus. Od te smeri, ko je kot človek in slikar obsojal vsakršno nasilje, na svoji ustvarjalni poti ni nikoli odstopal, tudi ko je nemočno opazoval, kaj se dogaja na področju nekdanje skupne države. Vladimir Lakovič je verjel v človeka in je imel vizijo humanista par excelence. In takega ga lahko spoznamo tudi na tokratni razstavi.