Iz starih časov: Trubarjev način dela

V predgovoru v Ta prvi dejl tiga noviga testamenta iz leta 1557 nam Trubar odpre tudi zanimiv pogled v svojo prevajalsko in uredniško delavnico, razkrije nam svoj način knjižnega dela.

»Moje prevajanje pa gre le počasi od rok zaradi moje odgovorne pridigarske službe, ki mi je prva dolžnost, in ker moram pri prevajanju vedno imeti pred seboj dva latinska, dva nemška, en laški novi testament in še hrvatsko mašno knjigo, ki je bila pred kratkim natisnjena v Benetkah z latinskimi črkami; a preden pogledam vsak besedo v vsakem prevodu posebej, še Erazmove Annotationes in druge komentarje, ter preudarim, kateremu prevodu naj bi sledil, preide mnogo časa. In ker se listi mnogo teže prevajajo kakor evangeliji, bi potreboval zato daljšo dobo. Bati pa se je tudi, da utegnem umreti ali da se primeri kaka druga zapreka, preden bi končal, tako da bi bilo delo, kar sem ga doslej izvršil, zaman in bi propadlo. Zato sem sedajle dal natisniti ta prvi del novega testamenta. Na ta način bom prevajal in tiskal kos za kosom tudi stari testament, če je božja volja in če vam bo moj prevod všeč.«

Trubar svetih spisov ni le prevajal, vedno je tudi kaj svojega in poučnega dodajal. »Postavil pa sem v te male bukvice tako dolg slovenski predgovor, čeprav ni to navada in učenjaki to grajajo, ker pripovedujem v njem, ne samo, kaj pomeni beseda evangelij ali novi testament, koliko je evangelijev in evangelistov, koliko so stari in kakšne koristi so, ampak tudi, kako je prvi človek ustvarjen po božji podobi, kaj je božja podoba, kako je bila skažena, kako je bila človeška narava pokvarjena in kako jo je božji Sin spet obnovil, skratka: v tem slovenskem predgovoru učim svoje ljube rojake prav skrbno, najpreprosteje, z jasnimi, razumljivimi besedami in izčrpnimi izvajanji, zakaj se je večni Sin božji, Jezus Kristus, naš Gospod in edini Odrešenik, učlovečil, zakaj je trpel in umrl, kako postanemo deležni vseh njegovih dobrot in zaslug edino s pravo vero vanj, učim druge krščanske nauke, ki so zgoraj omenjeni, itd. Poglavja sem razdelil v paragrafe in pri vsakem navedel vsebino in kratek povzetek, da bi jih tem bolje ohranili v spominu. Dodal sem koledar in register, ki naj pokaže, kako in kje naj iščejo in najdejo v tej knjižici vse nedeljske in prazniške evangelije; priključil sem še sumarije in kratke opombe o teh evangelijih.«

In ne nazadnje: »In tole pripovedujem v nemškem jeziku (ki ga ne znam posebno dobro) na začetku slovenske knjige prvič zato, da bi oblasti in nadzorniki tiskarn, ki ne razumejo našega slovenskega jezika, dobili s tem jasno in resnično poročilo, da nismo niti sedaj niti prej (a tudi v bodoče ne bomo) dali ali hoteli tiskati lahkomiselnih, nekoristnih stvari ali kaj sanjarskega, puntarskega, schwenckfeldskega, prekrščevalskega, upornega ali sramotilnega, marveč le to, kar služi in koristi božjemu spoznanju in časti, širjenju prave krščanske cerkve in najvišji tolažbi mučenega, žalostnega, ubogega slovenskega in hrvatskega ljudstva …«