Zdravniški poklic ni služba

Profesor Janko Kersnik, strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske, predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine in zdravnik iz Kranjske Gore, o razpoloženju med zdravniki in bolniki.

Se po vaših izkušnjah nezadovoljstvo zdravnikov že kaže v odnosu do bolnikov v ordinacijah?

"Medicinske sestre in zdravniki smo izčrpani, izpostavljeni smo budnemu očesu javnosti in medijev, ki se naslajajo ob posameznih primerih neugodnih izidov; na svoji strani pa nimamo nikogar, ki bi podprl potrebo po razbremenitvi zdravnikov in medicinskih sester z neproduktivnim delom in ki bi pomagal zdravstvenim delavcem, ko se znajdejo v stiski. Lahko bi rekel, da zdravniški poklic ni "državna uradniška" služba, kjer bi človek v udobju in miru čakal zasluženo pokojnino. To je pokazala tudi lanska raziskava ZZS, ki je pokazala precejšnjo stopnjo izgorelosti med zdravniki in zobozdravniki."

Kateri zdravniki so po vaših izkušnjah najbolj nezadovoljni? O tem kdaj nanese tudi pogovor z bolniki, v ordinaciji?

"V Osnovnem zdravstvu Gorenjske vsako leto izvedemo anketo o zadovoljstvu zaposlenih. Na nezadovoljstvo z delovnimi razmerami neodvisno vpliva delo z bolniki in večje število bolnikov, kar je posledica znanega pomanjkanja kadra in vedno večjih zahtev uporabnikov. Zaposleni pretežno menijo, da so preobremenjeni, tudi z opravili, ki se jim ne zdijo smotrni v povezavi z osnovnim poslanstvom - izvajanjem zdravstvene dejavnosti. Dvainšestdeset odstotkov zaposlenih meni, da njihove plače niso dovolj visoke. Imam vtis, da so bolj nezadovoljni tisti zdravniki, ki imajo veliko dela, tj. veliko število ambulantnih pregledov dnevno ali pa veliko število različnih posegov. Mnoge moti nepravična razporeditev dela znotraj oddelkov in služb, predvsem pa je boleča zakonska omejitev dobro nagraditi tiste, ki delajo veliko in dobro, oz. opažanje, da nekateri za manj vloženega dela in truda dobijo enako kot marljivejši. Med bolj nezadovoljnimi so tudi upravičeno mladi zdravniki, saj so njihovi dohodki na ravni povprečne plače. Po moji izkušnji se o zdravniških in organizacijskih problemih zdravniki z bolniki praviloma ne pogovarjamo, saj se nam ne zdi potrebno, da bi jih obremenjevali še s tem, predvsem pa nam sistem zdravstvenega varstva ne daje dovolj časa že za nujen strokovni pogovor z bolnikom, kaj šele za izmenjavo mnenj od drugih problemih."

Kakšno je razpoloženje med zdravniki (in bolniki) v dneh pred napovedano stavko?

"Predvsem se pogovarjamo o organizaciji dela, ki naj bi kljub stavki čim manj prizadela bolnike. Zdravstvena dejavnost ima to smolo, da tisti, ki bodo v stavki mogoče najbolj prikrajšani, nimajo neposrednega vpliva na odločitve, tisti, ki pa o zahtevah zdravnikov odločajo, zaradi stavke neposredno ne bodo prizadeti. Bolnike zato prosimo, da nas obiščejo, če menijo, da je nujno, s problemi, ki jih lahko odložijo za kakšen dan, pa naj se obrnejo na nas po stavki."