Bakla namesto količkov
Medtem ko Interpol, Severni pol in Pol Makartni mrzlično iščejo palice z olimpijskim ognjem, so v Kranju rešili problem starih neustreznih količkov za zaporo prometa.
Iz naših izjemno občutljivih virov pri združenju Z olimpijsko palco v Peking na malco smo izvedeli, da palica, štafeta, bakla, ali karkoli že je, z olimpijskim ognjem, ki trenutno »potuje«, pojma nimamo kje, sploh ni prava palica, ampak nesramno dober ponaredek. Kot nam je na kofet takoj čez cesto naše redakcije pred dobre pol ure razlagal »ne smemo povedat imena«, sicer pa mlajši moški ženskega videza, so že takoj v Atenah, kjer že po tradiciji zakurijo baklo in začnejo simbolični tek iz zibelke olimpijskih iger po vsem svetu do prizorišča iger, le-to ukradli in jo nadomestili s kopijo. Bakla je namreč že pred začetkom svoje poti po svetu prejela veliko nagrado oblikovalski Grand Prix v kategoriji bakle na World exhibition of modern design v avstrijskih Borovljah (Ferlach), kar je na svetovnem trgu horizontalnih objektov močno zvišalo njeno vrednost. V Atenah so palico že iz avtomobila, v katerem so baklo pripeljali do Olimpije, ukradli štirje mladi Grki, preoblečeni v protestnike, ki se zavzemajo za svobodni Tibet, predvsem pa ukinitev kitajskih davkov na spominke iz Tibeta.
Kako dolga je bila pot bakle v Slovenijo in Kranj, vedo samo bogovi z Olimpa. Naj v tem zapisu dodamo le to, da je šla skozi mnogo rok, spalnic in tovarniških obratov, da je vsak prenašalec zaslužil nekaj odstotkov od trenutne vrednosti, ki je tako naraščala iz minute v minuto. Boštjan, zdaj vsaj veš, zakaj delnice Aerodroma tako močno padajo. Samo zaradi olimpijske bakle. Naj te potolažim, dragi Boštjan, zadnje dni se zadeva popravlja, po objavi tega članka pa se je Aerodrom z delnicami celo vrnil na stare tirnice (da, železniška povezava med Brnikom in Kranjem je še vedno aktualna).
Skratka, občinska uprava Mestne občine Kranj je po dolgotrajnem iskanju ustreznih potopnih količkov na obeh vhodih v stari del mesta našla rešitev. Stari količki namreč po estetsko oblikovalski formi niso ustrezali arhitekturi 18. stoletja, na mehko kranjsko dušo so delovali preveč strogo in zapeto in da ne zanemarimo še njihove neodpornosti na pasji urin. Cena, ki so jo v občinski upravi na črnem trgu odšteli za količek (drugi količek in oba na vzhodnem vhodu v mesto so kot kopije izdelali v špenglarstvu Pleh je pleh, d. o. o.), ni znana, slišati pa je, da so potrošili vsa proračunska sredstva, namenjena količkom za naslednjih 54 let. Kranj je kot mesto v celoti z novimi količki pridobil status zaščitenega mesta in je vpisan na seznam svetovne kulturne dediščine.